petja
|
Nisem brala vsega, lahko ti pa povem našo situacijo, je ravno obratna kot pri vas, s tem da ima mož tako službo, da ne more vsak vikend priti v Slovenijo. Smo prišli do zaključka, da tako ne gre več, zato mu je ta "sezona" zadnja v tujini, potem pa se vrača domov for good.
Obema je ful naporno, meni ker sem sama za vse, nerada obremenjujem svoje starše z varstvom Lumpe, predvsem zato, ker še oba delata in ker Lumpa ni edina vnukinja. Časa zase skoraj nimam, pogrešam moža, redkokdaj grem zvečer kam, zdi se mi, da sem "izgubila" večino prijateljic, saj enostavno nimam časa zanje.
Mož je nesrečen, ker je sam v tujini, sicer ima prijatelje tam, ampak to ni isto. Tamalo nenormalno pogreša, predvsem pa mu je žal, da ne vidi, kako odrašča. Potrpeti moramo še dobre pol leta, potem bomo pa normalna, dolgočasna družina, z normalnim in dolgočasnim življenjem (prosim, da se ne obesite na te besede), kar si jaz že ogromno let želim.
Pač je v "poslu", kjer "normalno" življenje ni možno, selitev in trepetanje za službo je na dnevnem redu, zato sva se odločila, da bo temu naredil konec. Prav zato sva se tudi odločila, da se jaz vrnem v Slovenijo, da ima vsaj en od naju stabilno službo za nedoločen čas.
_____________________________
Lp, petja
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
oz.. danes.. 
