violinski
|
Dober večer!
Joj, kako sem vas danes pogrešala! Sicer v resnici nisem imela časa priti na RR, ampak se mi takoj pozna, če nič ne pišem, ker imam sto stvari za napisat pa za komentirat vaša pisanja.
Tako kot Zoya tudi jaz dajem kapo dol pred vami, ki živite pri svojih starših ali taščah. Tako kot ona, sem tudi jaz mojega moža prepričala, da ko si kupim stanovanje, gre z mano in pika. In se ni niti malo upiral. Jaz imam sicer še danes občutek, da je predtem blazno slonel na svojih starših, predvsem na mami, ki je sicer zlata mami, ampak je svojima otrokoma vedno vse težave rešila ona in še danes bi najraje tako delala. Po drugi strani sem jaz šla od doma - sicer študirat - pri 18., starša sta mi bila vedno na razpolago, vendar sem si vse poti odpirala sama (in tudi posledice svojih napak požrla sama). In zato tudi tista moja odločnost, da bova raje zapufana, kot pa da bi živela pri enih od naših staršev. No, pa tudi na svobodo pri svojem odločanju in gospodinjstvu sem se navadila v letih študija in tudi jaz ne bi želela deliti svoje kuhinje in drugih prostorov še s kom. Še posebej, ker nisem ravno udarjena na pucanje in glancanje, bi se pa čutila obvezano, da moram nonstop pucat, če bi živela v bajti od nekoga drugega. In če spet kopiram Zoyo, tako kot njeni, so tudi moji in moževi starši danes od nas oddaljeni 100km, kar ni predaleč, če mi hočejo poahtat otroke in ne preblizu, da bi lahko na obisk prišli v copatih  . Pa sem nazadnje prva, ki priznava, da ga ni čez babi/nona servis.
Jessy, tudi nas otroci mečejo iz postelje okrog sedme ure, ne glede na dan v tednu. . K sreči pa najraje zajtrkujeta okrog osmih. Do takrat se crkljata ali pa divjata po posteljah. Pa še priznam, da je meni ne samo med vikendi težko vstati pred osmo, ampak med tednom tudi in hodim zjutraj naokoli kot zombi. K sreči prvo polovico poti vozi moj mož, da se vmes vsaj malo predramim.
Tia, tudi jaz bi besede tvojega vzela za zelo spodbudne, saj je še pred par meseci kategorično rekel "ne", sedaj pa pravi, da počakaj kako leto. Leto bo hitro okoli, in ti ga kar pocukaj za rokav takrat. Vmes pa držim pesti, da se ti izpolni tvoja želja. Sem pa tudi jaz vesela, da se ti je  M uredila.
Pa praviš, da je Demi tehničen tip - le po kom se je vzela?!?!?!?!
Pa predelajmo še igrače in knjigice - Jessy, Medo Jaka je res serija knjigic za take, kot so naši avgustovčki, Aljoša že od Laninega RD moleduje za Medo Jaka in gasilci, pravzaprav še od prej, ker smo si jo enkrat sposodili v knjižnici, in na zadnje sva mu jo obljubila, ker je v knjižnici niso imeli. Drugače so meni všeč tiste knjigice o snežnem medotu, kjer imajo mediji kožuščke, pa kartonka o Medvedku rjavčku, ki išče primerno darilo za mamin rojstni dan, zdaj je pa o tem medvedku še ena nova, ampak si nisem zapomnila naslova. Skratka, medvedov ko pečka. Ne pozabi na Moj prijatelj Piki Jakob, kjer so dogodivščine medvedjega junaka super za večerno branje. Vsaj pri nas so vedno žele veliko odobravanja.
Za Medo Puja se pa nikakor nikomur ne čudim, da ga imajo radi, saj je to res prisrčen medo, ki mora biti v vsakem domu. Drugače se tudi pri nas dogaja, da moramo risanke videti po miljonkrat. Celovečerna risanka Avtomobilčki je absolutni prvak, takoj za njim Nodi, po novem pa še Fifi od Cvetličnikov, ki jo je Lana dobila za rojstni dan.
Ojoj, bom zdej prenehala, je en štrponček priletel izpod tuša direktno h meni na kavč.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
Super! 
Pa menda ja ne še na porodniško, al kaj? A je možno, da boš zdaj dopust koristila, poem pa porodniška? Joj, a smo res že tako daleč? Uffff.... 
pa meni tudi zvenijo kot besede upanja! Po moje se bo itak omehčal še za enega. Verjetno res ne prav kmalu, ampak se bo! Splava pa jaz tudi ne bi šla delat. V teh letih pa res ne. Če bi bila najstnica, potem verjetno bi, če bi mogla prikriti staršem, ker oni tega ne bi dovolili, ampak zdaj, ko imamo pa službo in stanovanje, se mi pa zdi, da bi mogla biti res fuuuuul huda kriza, da bi šla to delat. Prepričana sem, da vama ne gre tako slabo, da ne bi mogla še enga imeti. 
Da bi se pa to ponavljalo redno, bi pa verjetno kar mal ponorela. Pa praviš, da Noemi še tako pozno gre spat, pa še popoldne skoraj ne spi. Joj, joj...to je pa hudo! Vsaj zame, no! 
Pol smo šli pa v Pikapolonico, tam je bil en velik emdved, jo vprašam, če je Pu, ona pa Ne. Končno, da vsaj ve, da niso vsi Pu-ji.. Ampak so pa smešni tile naši otročki, ane? 
. 
...namreč v vrtcu razsajata škrlatinka in norice. 
...upam, da jim bo všeč! 
