IZVIRNO SPOROČILO: london_paris

Evo, r1ta, točno nekaj v tem smislu sem vćeraj razlagala mojemu. Jaz nisem ok spala že približno eno leto - ker pred porodom sem ziher kak mesec spala nenormalno malo. Ker ali sem mogla na 20minut na wc, ali nisem našla ugodnega položaja, ali pa me je moj zbudil, ker sem smrčala HB, da se je to smrčanje nehalo po porodu  - no, sedaj pa skoz in skoz. ponoči je vedno nekaj. In včeraj zvečer mi je malo film poknu, ker on valjda mora spati, saj ima zjutraj službo. Sej jo jst tut imam - sem mamica 24/7, kajne   

IZVIRNO SPOROČILO: r1ta

No da si malo pljunem v lastno skledo in vam priznam da res ne vem vsega o otrocih, za kar sem mislila da vem... Vsako jutro ko se Ana naje, jo dam sedeti na puzle, med njene igrače, zraven ji dam še risanke in med tem časom poskušam spit kavo na brzake in se umiti (zobe, obraz, tuširanje je že nemogoče). In spet kot vsako jutro Ana priplazi za menoj. In si mislim: "Zakaj pri hudiču se ne more vsaj za deset minut zaigrati s svojimi igračkami?" In potem mi klikne. Ja kako se pa naj igra, če se pa še ne zna? Saj ji še nihče ni pokazal kako se z igračkami igra? Okay, saj se igram z njo, gledava in bereva knjigice, zlagava lončke in tiste kroge na palico, in jaz zlagam kocke in jih ona podira, ampak se mi zdi, da je to še vedno premalo. Mogoče pa se enostavno ne zna igrati sama.  In tako je najbolj srečna, če je z menoj, da plazi po meni in se dviguje in da hodiva po stanovanju in se loviva po vseh štirih. Ma saj vem da je za samostojno igro še prehitro, ampak vsaj za deset minut bi se lahko sama zaigrala. No, kaj pa vem, tule nekaj filozofiram... Se vaši otročki kaj zaigrajo sami? Sicer se pa Ana prav lepo igra ko je treba it spančkat, torej pozno zvečer. Takrat pa sploh ni problema. Kje je tu logika?