ronja
|
kt,normalno, da bi rada bila s svojo in ti dol visi za delo! Saj meni tudi! Med , takrat, ko nisem mogla delat, se mi je trgalo, tako bi rada delala, pogrešala sem vse skup, zdaj me pa s 4 konji ne spraviš it delat. Me je že zdaj groza, kako bo junija... Grem jih pogledat, vsak drugi teden sigurno, si vzamem članke sabo (nisem jih pa še uspela prebrat ), to je pa tudi vse! Mislim, da je to naravno, da pač mama ta čas namenja svojo pozornost predvsem otroku , kar pa ostane, je pa za ... Zato pa hormoni poskrbijo, da ti je to takrat prioriteta... Postavi se zase in naj bo res samo 1 teden na mesec, če že mora! Kako boš pa naredila z dojenjem? Si boš stiskala mleko ali jo boš čisto dala na flaško? drnula, ne ga lomit, punca! Če moraš it delat, vzemi lepo svojo s sabo! To ima več prednosti: vedela boš, kaj je z njo, lahko jo boš dojila in predvsem bojo dobro premislili, kdaj bi ti spet rekli, da pridi, hehe ! Ker ne samo da ti ne boš tako učinkovita, še cela pisarna ne bo, ker bojo vsi občudovali tvojo ! Da meni rečejo naj pridem, za več kot 1 uro, gre ona z mano, 100%! We come in pair, hehe nogica, jaz pa ne bom sočustvovala s tabo in te tolažila in te hvalila, kako si dobra, da vse potrpiš, ampak te bom kregala! Ker misliš samo nase - tebi se ni fino kregat in ti rajši potrpiš kot da bi rekla bobu bob in rešila situacijo 1x za vselej! Nasrkala bo pa v končni fazi tvoja tamala ! Ker če so starši nesrečni, je nesrečen tudi otrok! In če starši nimajo jajc, da rešijo svoje probleme, se otrok nauči, da so stvari take, kot so in jih ne moreš rešit! To pa ni dobra popotnica za življenje! in bolj malo ima otrok od mame, ki cele dneve pobira sadje, vsako jutro po "službeni" dolžnosti klepeta s taščo, ki je ne mara in obratno, se ves čas slili v nekaj, kar ji ni in se vsake 14 dni na mrtvo skrega z babico in oba z očetom prejokata celo noč... Ma, reci kar češ, to ni v redu zgled! Zdaj, ko sem bila sama v malo podobni, vendar še zdaleč ne tako drastični, situaciji (v tako si niti ne bi pustila prit, ker bi prej naredila črto), sem lahko tako iskrena in direktna. Da se ne da? Itak da se da! Vedno se da! Kaj bi pa naredila, če bi se tvojemu lubiju (bognedaj!) kaj zgodilo? Bi ostala s taščo v isti hiši, nezaželena? Ali bi spokala? kam? K mami, na svoje, v najemniško stanovanje? No, evo, tja kamor bi takrat šla, lahko tudi zdaj greš! Imaš možnost in imaš izbiro in čisto sama se odločaš, kaj boš počela s svojim življenjem! Noben drug ti ga ne dirigira! In vidva se odločata, kaj bosta počela z življenjem svoje ! Praviš, da ti je ona najbolj važna? Dokaži! Če ti pri tašči ni tako hudo in si te parkratmesečne prepire vzela kot del življenja, ok, če ti je to fino in rabiš samo malo pojamrat kdaj pa kdaj, tudi ok, (meni ni problem tega brat, ni fora v tem) - pazite, da ne navadite tamale, da se tako (z glasnimi prepiri) rešuje probleme, pa bo vse ok. Ampak če pa se oba sekirata zato ves čas, potem pa imaš dolžnost, da nekaj spremeniš! Ne tašča, TI! Oz. vidva! Ona se ne bo spremenila niti nima nobene dolžnosti, da se ne! Ona je v svoji hiši lahko taka, kot ji paše, tudi bitch, če ji paše... Ne pričakuj tega od nje! Ima za hobi obiranje in ga bo verjetno obdržala, če te moti, pojdi stran! Ona ni dolžna ničesar, ti pa si dolžna svoji tamali priskrbet lepo otroštvo! lepo otroštvo in pohlevna, uklonljiva in nesrečna mami pa ne grejo skup! Te podpira? Če te, bo šel s tabo, če te ne, itak nimaš kaj z njim počet! Kruto, ampak resnično! To da skupaj jokata, ni nobena podpora, še manj pa je rešitev! Na začetku je že treba ugotovit, da je nekaj narobe in takrat se oba zjokata, ampak da pa to delata 1 leto, pa nič ne ukreneta, se mi zdi pa malo neodraslo... zadeve je treba rešit, ne pa samo jokat, zakaj so drugi taki do nas! Noben te ne sili, da imaš stike z njo, vsekakor pa ne, da imaš dnevne stike! Bi ti bilo tako grozno v majhnem stanovanju - če ti to več pomeni, potem se pač prepiraj dalje... Ampak sem pa tja se lahko čisto iskreno vprašaš, kaj bi bilo boljše za ... Da se vsi skupaj srečni igrate na nekaj kvadratih na tleh neopremljenega stanovanja ali pa da posluša dretje (tudi če ga zdaj še ne, ga pa še bo) in prepire in gleda nesrečna starša na krasni veliki parceli, obdani z rožami,... Izbira je tvoja! Nehaj si lagat, da te je življenje vrglo v to situacijo, ti pa reva nimaš kaj drugega za naredit, kot da se trudiš ugajat vsem po spisku! In da si dokazuješ, da si tako dobra, da bi te morali met radi in je krivica, če te nimajo! Ljudje te prezirajo, če jim to dovoliš! Iz te situacije lahko odideš, kadar te je volja! Ne rečem, da je lahko in da ne boli, se pa da! Ne rečem, da ni tvegano, da se lahko tvoj dragi tudi ne postavi zate, ampak mislim, da je boljše to zvedet čim prej, ne pa da živiš s takim človekom (in njegovo mamo) celo življenje... In nenazadnje: kje boš potegnila mejo? Ko se bo vmešavala v vzgojo vajine ? Boš zaščitila svojega otroka? Ali boš spet probla ugajat in bit tadobra in tapridna, ki se noče kregat? kaj bo otrok mel od take mami? Praviš, da ne, da otroka boš zaščitila? Kaj misiliš, da s tem ji pa ne delaš nobene škode? Zato ker se vama ne da it na svoje - po domač povedano - sta pripravljena dat eno srečno otroštvo? ma ne vem, no,... Ne vem, koliko je lahko otrok srečen, če se mu kregajo okoli, če babica govori čez mamo, mama pa čez babico, če je oči nekje vmes in se ne odloči, pa ne naredi nekaj, če se zmerjajo... in če je edina vrednota delo, pa bajta pa dnar... Kaj pa če otrok ne bo priden? Bo pa brihten ko strela, pa iznajdljiv, pa svašta, samo priden ne... In ne bo nič veljal? Boš to pustila? In kaj boš takrat naredila - se boš takrat odselila? a ni potem vseeno, če se že zdaj? a res misliš, da takih konfliktov pa ne bo??? Če to misliš, si lažeš, ker tako neumna nisi! Evo, zdaj boš jezna name, ampak j* ga, včasih mora kdo povedat tudi resnico - tudi če boli! Da ne boš mislila, da govorim na pamet - preberi si par strani nazaj, ko sem pisala svoje peripetije in kako sva jih reševala... Nobody's perfect - but we keep trying , a ne, nikica? Vem, da je hudo, ful hudo, ko si živo predstavljaš, da ib pa morala začet življenje sama, brez , brez tašč, brez podpore... Ampak j* včasih je treba tudi to zastavit! Da se zrihta! Včasih moraš met jajca, tudi če si ženska! Da daš dober zgled, pa da se tvoje dete lahko lepo sladko smeji cel dan, ne pa da joka! Ker otrok čuti in VE, kdaj nekaj ni prav! Najina je težila cel dan samo 3x - 2x sem se sekirala zato (tašča, lubi, itd...), 1x pa še zaradi mleka, ker sem bila izčrpana in mi je začelo usihat. Ne si lagat, da ni povezano, ker je! Pa se še enkrat vprašaj, kaj ti je prvo, zajami sapo, povabi na en ornk pogovor, kupita ali pa si sposodita par cajtngov, pa najdita en cimr nekje, kjer se da not postavit en štedilniček in imata svojo kopalnico po možnosti in to je to. NI ne vem kaj, je pa začetek! Začetek zelo optimističnega in pogumnega življenja! Ali pa si reči, da ti vse skup ni tako hudo, da se v bistvu ne sekiraš toliko in moraš samo tu malo iz sebe spravit, da se spucaš in ti je potem lažje in se maš v bistvu tam, kjer si čisto fino - v splošnem gledano. In bom jaz čisto zadovoljna in bom brez kakršnihkoli takihle komentarjev brala tvoje peripetije s taščo, mogoče mi bo celo smešno ratalo . Ampak do zdaj nisi tega napisala, zato pač sklepam, da ti je zato hudo. Torej je hudo tudi tvoji , ker računica je sila enostavna! Evo, konec romana! Pričakujem pa kak odgovor , ker verjela ali ne, je to zelo dobronamerno napisano. Ni mi vseeno, za nobenega , pa tudi zate ne, sicer ne bi visela pred račkotom in tole klamfala...Včasih pač rabimo brco v rit;)
|