lillylilly
|
Ojla pozdravljene. Evo se vam malo oglašam, ker mali lepo spi, pa imam malček časa.... DomenNatalija:Jest sem že ena izmed tistih, ki je rodila v jeseniški bolnišnici in moram rečt, da sem bila izredno zadovoljna z vsem. Babice so super, jaz sem imela babico Eriko, ki se je zares potrudila, tako da sem ji zelo hvaležna!!! Skuštrana: meni je bolj všeč Sofija, je pa res da imam okus za imena ponavadi ravno kontra od drugih. No, seveda, sem kar pozabila, evo vsem najlepša hvala za čestitke! Bom bolj na kratko napisala, kako je bilo... No kaj posebnega za sprožitev poroda nisem počela, razen hmmmm. Sem pred časom napisala, da mi je ginekolog rekel, da morava . Saj nisem vedela kaj naj, ko pa so mi napovedovali velikega otroka, pa še naveličana sem bila. No, pa sem ubogala, da kaj pomaga, pa tako nisem verjela. In res ob 2h ponoči so se začeli popadki, ki niso bili kdove pogosti in intenzivni...eno serijo sem jih preživela v dnevni, potem pa je kar prešlo in sem šla nazaj spat. Ob pol petih zjutrej me je zbudil en močan krč. Mi je bilo povsem jasno, da je to to. Ker že po svoji naravi ne maram delati panike, sem sama skrbela, da moj niti posumil ni, da je kaj resnega. Vmes sem mu sicer omenila, da imam popadke celo noč, ampak sem ga poslala kar na šiht, čeprav mi je bilo vedno bolj jasno, da on do tja niti prišel ne bo. Ko je odhajal, sem mu le naročila, naj ima telefon res pri sebi. Le po tem je lahko sklepal, da nekaj bo. In je šel. Meni so se zelo hitro začeli stopnmjevati popadki, tako da se je slika vedno bolj kristalizirala. Popadki so bili na na 5 minut redni in takrat mi je bilo jasno tudi to, da gre popolnoma zares. Klicala sem ga v službo im mu rekla, da ga pokličem čez 20 minut, da mu bom povedala, če bo mogoče moral priti. Ampak tistih 20 minut ni nikoli bilo, ker so bili popadki takooo močni, med popadkom niti stati niti sedeti nisem mogla več...sem bila kar na vseh štirih, ko sem ga klicala, da naj samo hitro pride. Takrat sem se zavedla, da se mi lahko zgodi tudi to, da bom rodila doma, saj je že moj prvi porod trajal samo 1,5 ure. Popadke sem lahko prenašala še samo leže. Še sreča, da je prišel res hitro in potem kot raketa v porodnišnico, čeprav je bil meni tisti čas izredno doooolg. Na sprejemu so zares pohiteli in me takoj odpeljali v porodno. Za klistir je bilo prepozno, tako da sem šla nekaj čez 7 naravnost v porodno. Popadki so bili redni močni in umetnih sploh nisem dobila. Čez dobro uro se je rodil Žan, velik 55 cm, težek 4520g, obseg glave pa je imel 38!!! In zaključek: niti šivana nisem bila, kar se moram v polni meri zahvaliti babici Eriki, ki je res storila nemogoče!!! Mi smo sedaj doma, počutim se veliko bolje kot po prvem porodu, sem tako, kot da ne bi rodila, pa še mali je priden. Tako da, resnično vsem želim porod, čimbolj podoben mojemu!!!! Veliko sreče vsem!!!! Predvsem pa zdrave otročičke!!!! Imejte se fajn, se še kaj javim!!!! še nivea nahrbtnik smo ujel, k sem pohitela . Se vid da smo Gorenjci
|