Solero
|
Že prej nisem imela časa za računalnik, zdaj ga je pa še manj. Na hitro vam bom napisala mojo porodno izkušnjo, ki je precej enostavna. Torej: popoldan mi je začela odtekati voda, pa ne v curku, ampak bolj kot malo močnejši izcedek, približno po pol deci na uro. V pričakovanju popadkov sem legla in počivala, ker pa jih kar ni in ni bilo sva šla v bolnico. Ob sprejetju sem bila odprta 3-4 cm. Sledil je klistir, ki mi je bil eno samo ugodje in prijetnost. Sprostil me je in sprožil popadke. Nato sem zlezla na porodno mizo, priklopili so me na ctg, z infuzijo so mi časovno uredili popadke in se je začelo. Popadki so zašibali 100 na uro, da sem komaj utegnila dihati, preobračala sem se z boka na bok, mož je bil ves čas ob meni, me bodril, mi močil ustnice, masiral križ, gledal na ctg...v dveh urah sem se popolno odprla in po dveh močnih iztiskih se je v tretjem moj sinek kar cel porodil, kar naenkrat je bil zunaj. Babica, ki je bila enkratna, mi ga je dala na trebuh, da sva se malo gledala, potem je poskrbela za posteljico in po šivanju so mi ga dali na prvi podoj. Krasen občutek, ko ti prvič potegne iz prsi!! Nato sva se cartala do jutra in še naprej... Sredstev proti bolečinam nisem dobila, vse sem predihala in malo pojamrala, pa je šlo. Bolečina je bila znosna in glede na intervalnost tudi hitro minljiva. Če bi ocenjevala po lestvici 1-10, bi dala 8. Boleli so popadki, potiskanje pa niti ne. Po porodu pa precej bolijo šivi. Tako, na kratko. Naj še dodam vse pohvale Porodnišnici Izola, osebje je res na mestu, prijazni, strokovni, vedno pripravljeni pomagati in svetovati, lepo se delali z mano in z mojim dojenčkom. Vsake toliko me je prišel kdo vprašat kako sva, če kaj rabiva, če je vse v redu... Ničesar mi ni manjkalo, predvsem pa ne prijazne besede (in vložkov ). Vsem, ki vas porod še čaka, želim, da mine čim manj stresno in kolikor se da neboleče. Pa čestitke novim mamicam.
|