mamuška
|
Grr, mojega je pa danes obsedel al kaj naj rečem. Pa saj ga že en lep čas po malem trka, pa skušam zastopit, da tudi njemu ni vedno fajn, ampak jebela cesta, vse ima svoje meje. 14 dni dopusta, od tega smo bili en dan v Avstriji, kjer sta imela s sinom tako štalo, da nisme vedela koga bi prej pod kamion porinila Matr, jaz sem s tamalim 24 ur na dan, pa ne smem nič zgubljat potrpljenja, dec je pa po treh minutah ves penast!!! Na koncu sem najprej ornk nazijala moža, nato pa še mulca, ki prav uživa, ko nekoga spravi ob živce. No, in potem je dan nekako stekel približno spodobno. Nato je bil en dan len, ok, vsakega kdaj prime, potem je bil še drugi dan len, sem ga malo na lepo drozala, po stanovanju že 3 mes skačemo čez kible od jupola (ki so bile do 2 dni nazaj nazadnje nagrmadene na balkonu, da tud cunj ni bilo kam dat sušit!!), kište kablov, kište orodja in kište kar tako malo šare, za katero sem vsakič zvedela da "ja, sej booom!" in je mirno dalje peglal kavč . Potem je šel vrtal neke kanale in luknje, ki jih sicer vrta že 4 leta in ob katerih kar nekaj sanja, kaj vse bo nekam napeljal, ampak na račun teh UTP in kajjazvem česa še, je končno zrihtal štrom, da celo lahko gori 5 žarnic+pomivač brez kurzschlusa -do zdaj smo imeli vse sorte bedastoče z eletriko. Potem je za 3 dni odmaglil k tašči, kjer ima podobne seanse s to svojo kablarijo, ki je večno na pol končana in je taščo ob zadnji nevihti skor ubilo. Je imel tisto za porihtat, za 2 dni je še mulca s sabo vzel. V redu. Potem je bil spet 2 dni len, ko se od jutra do večera ni mrdnil s kavča, dokler nisem totalno padla ven nad vsemi kiblami in kištami, čez katere skačemo in jih je 2 dni nazaj s surlo do Pakistana končno (!!!) odvlekel. Potem mu včeraj rečem, do vsega dopusta, vseh 14 dni, je bil natanko 1 dan, v katerem smo se kam premaknili, sicer so peli ali njegoi kabli ali pa - kavč. Z veliko muko smo se potem popoldan spravili v Kr. goro, da je se mulc malo zlaufal. Naš fant rabi OGROMNO gibanja, sicer postane tečkast ko driska, ampak tega moj mož, njegov oče, ne more zastopit . Potem se včeraj meni z mojo materjo, da bi šli kot danes nekam hodit, tko za dobre pol dneva in naša mati seveda navdušena. Ampak zjutraj, ko je bilo treba it, pa sto in sto izgovoovr - meni je dejansko odneslo plafon. Tako daleč, da je na koncu sine šel z dedijem in babico, jaz pa se z decem tudi pogovarjam ne Tudi moja mati je primerno prežaljena, najprej se mu prilagodi, na koncu pa ... Pa sicer nisem nek hud pristaš takelih družinskih podvigov, ampak 1 x, 2 x na leto, za vse, kar nam stari odnesejo posebej zdaj, pa po mojem ni taka groza. Oz. vsaj ponujaj se ne, če resno ne misliš. Tko sem besna, da povedat ne morem. Mislim, celo leto ga je doma 3 ure dnevno, če jaz ne zorganiziram vikenda, ne dela drugega kot poseda in polega, pa za svoj hobi kaj premakne, sicer pa nič, nada, njente. Spat hodit ob 2h zjutraj, zjutraj ves skozlan do 9h k sebi hodit, pol se pojužna in pol je treba - logično!- spet spat, da se potem zvečer spet do 2 h tv zija- ma kaj zija, preklaplja od 0-60 in nazaj. Balkon bi še zmer belil, če ne bi jaz težila, sobe tudi ne bi bilo pobeljene, če ne bi jaz težila - ampak men se ne da stalno težit odraslemu dedcu!!!!!!!!!!!! Vamp mu čez vse hlače čez visi, peljal bi se pa najraje od sekreta do kavča in nazaj. Sedi 150 km vožnje, sedi 9 ur šihta, samo sedet, Tv bult, računalnik bult. Zdaj smo že tko daleč, da pred TV v PC bulmo in naj me vrag, če bo to tako ostalo. Od 14 dni dopusta ni bilo dobesedno nič - en dan, v katerem je bil najprej hud prepir, 2 dni nekega brkljanja in kabliranja (komu na čast?!),vse ostalo je kar nekam spuhtelo, zmezelo - ker moj dec dela s časom kot svinja z drekom. Neštetokrat sem že rekla, da če bi jaz tako delalal, bi imeli natanko 1 južno na mesec pa 1 x letno frišne rjuhe, vmes bi si odpočivala in razmišljala, kako bi kaj naredila. En sam dan, da smo se sploh kam premaknili, pa še za to bi blo skoraj treba pisno prošnjo vložit in spomenik postavit. Ampak če en sodelavc, en frend pokliče - wau, ej, ni problema!! V Lj, v Stuttgart, v Zagreb - ma kamor češ, kadar češ, takoj, prec, brez seh problemov. Pa nikol ne težim, vse OK, človek rabi tud dan dva zase - ampak zakaj za hudiča je doma vedno vse tko težko in tolk traja in taka muka je??? Po mojem imam enih 180 pritiska, tamau skače ko neumen že ves dan po trebuhu, revež, , probam se umirit, pa se sploh ne morem. Tok sem raz , da se sploh ne spomnim, kdaj nazadnje sem bla tko - se mi zdi, da ravno en takle cajt prejšnje nosečnosti smo imeli iste fore Podn, ob vsem sranju, ki ga že itak imam s samo nosečnostjo, se moram še z enim napol doraslim dedcem ubadat!
|