Freycha
|
pomoje so tudi krivi hormoni in pa dejstvo, da nam partnerji kar ne pomagajo toliko, kot bi si mi želele. Pa ne dobesedno, ampak občutek, da je otrok priklenjen na nas in da nič ne moremo opraviti in da se cel dan izključno posvečamo samo otroku rado pripelje do utrujenosti in potem do kreganja. Vsaj jaz pri sebi vidim ta problem. Potem pa popizdim, ker nekaj delam, pa on vmes gre in se mala ko zanalašč začne dreti in jo uro in pol dojim in vmes kuham kosilo, da sploh ne omenim, da tistega, kar sem prej delala, sploh nimam časa nareiditi itd.....In potem sem slabe volje,ker nimam časa za nič - tudi za likanje, ki ga sicer sovražim, pa me čaka in se noče samo zlikati. In jutri gre na motor za cel dan (kar sem mu sama rekla, naj gre - ko se pa zmeni, mi pa ni prav, da gre za cel dan ), v ponedeljek so starši na obisku in ne bo spet časa za nič, v torek je spet cel dan v službi.... + hormoni in sem cela tečna in zoprna..... Ampak kot je NoviOčka rekel, enkrat je vsega konec - pa 18. let je še kratka doba.... zadnje čase so otroci tudi do 30. leta doma A sem danes omenila, da Dita že par dni ni kakala?? No, danes se je dvakrat tako usrala, da je drek kar plaval v plenici pojma nimam, kje je imela to shranjeno, ampak se je res usrala ko tavelika No, sedaj je pa valda tako lačna, da bi mi joške s kožo in mesom vred pojedla........ nič, grem hitro malo zlikati, ko imam ravno par sekund časa..... joj, sem pa danes full zaspana. Komaj čakam, da mala zaspi, da grem tudi jaz spat....
|