mamuška
|
Vsem, ki kupujete jogije in ležišča za sebe - en nasvet: pejte v salone in se na tisto, za kar mislite dat olalala denarja, uležte!!! Vzemite si čas, če so v salonu pravi ljudje, si ga bodo vzeli tudi oni in vas ne bo nihče preganjal-mene ni. Na jogijih preživimo kar lep del svojega časa, zato JE VAŽNO, a nam ustreza ali ne. Pa tudi ni res, da je za vse ljude en jogi. Težko me bo kdo prepričal, da ne igra vloge, a gor leži 45, 65 ali 105 kil. Zato vam tudi (in prodajalci, ki kaj vedo, isto priporočajo!) toplo odsvetujem jogije dvojne širine, se pravi en jogi za 2 človeka. Običajno so moški vsaj kaki 20 kil težji od ženske in obremenitev takega jogija je neenakomerna, ženska vedno malo "visi" proti moškemu. Če sicer nimaš težav s hrbtom, tega dolgo niti ne opaziš. Poleg tega je 2 enojna jogija neprimerno lažje vzdrževat, sesat, preobračat itd. Ljudje smo različni, zato je dobro it v salon, kjer imajo več različnih prozvajalcev na kupu in sporbat. Mi2 sva šla 1 x skupaj in si je mož v 40 min izbral jogi, jaz sem šla pa 3 x v salon, preden sem si našla, kar mi zdaj res ustreza. Poleg tega sva imela še srečo, da sva naletela na akcijo, 15-dnevni brezplačni preizkus jogijev- če nama ne bi ustrezali, bi jih lahko vrnila. Tako moj kot možev je izdelan glede na najino tel. težo, 5 komorni, zimsko-letni, z ne vem kakšnimi zašitami vse. Oba jogija skupaj sta stala lani tik pred pokopom SIT-ov okoli 90.000 SIT. Pri otroškem jogiju, sploh za posteljice 60 x 120, ki zdržijo tja do 3. RD, jaz ne bi toliko komplicirala. Glede na to, da je otrok lahek in da se jogi rabi kratek čas (2-3 leta), sem jaz gledala samo na to, da ima ustrezna AB in antialergijsko zaščito, da nima vzmeti (zaradi skakanja!) in da nudi ustrezno oporo hrbteinic - jo vsi, ki so v otroških trgovinah na voljo. Zdaj, za veliko posteljo, smo kupili bolj "firma" jogi, pa tudi ne nekaj uwau!, ker ga bo v 5 letih vseeno treba zamenjat (je za težo do 30-35 kg, ostali so bili bistveno pretrdi). Trdota in udobje jogija sta le odvisna od tel. teže in ustroja. Pretrd je narobe, premehak pa tudi. U matr, ve že o porodniški Meni se je uspelo v službi zdilat, da mi bodo podaljšali pogodbo (packi nam že 3 leta stalno podaljšujejo pogodbe, meni jo bodo zdaj 4. - ne vprašat, kako to skoz spravijo, saj se uradno ne sme) in se mi ne bo treba še po Zavodu pajsat s tem trebuhom . Menda jutri dobim dokumente po pošti - upam, da res. Kaj je to dopust?? Jaz sem danes oddala sina moji mami, ki gre v toplice, da se bo revež vsaj z njo malo namočil. Samo upam, da ga ne bo kaj zagrabilo, kajti zjutraj je nekaj smrkaril in bo vsaj on nekaj dni veselo čofotal. Tole je prvič, da je šel takole malo po svoje za več dni. Lotila sem se nakupovanja plenic in besna sem kot ris. Pri Štorklji sem naročila te kao nove bambusove plenice, sama hvala, vse juhuhu, potem je najprej 6 tednov zamude, nato so plenice samo v natur barvi (ajd, ne bodimo malenkostni!), na koncu pa s pomočjo prijateljice, ki že leta kupuje v GB, ugotovim, da so plenice v povprečju 2 eur po komadu dražje, kot recimo v Avstriji, Italiji in drugih državah EU. OK, pač 2 eur, so se za z dostavo v SLO, si mislim, ne morejo zastonj delat. Potem grem gledat prekrivne hlačke in padem s stola. 70% dražje kot kjerkoli drugje! Potem se šele lotim temeljite analize cen in bolj ko sem primerjala, bolj mi je rasel pritisk. Ko sem seštela vse, kar imam namen kupiti, sem prišla do razlike 78 EUR!!!!! Pa dobr, a tlele mene kdo ??? Razen tega sem med surfanjem našla ponudnike, ki ponujajo fantastične zadeve za previjanje otrok, v primerjavi s čimer sta tako Racman kot Štorklja še v kameni dobi, brez problema pošljejo v SLO, stroški poštnine znesejo med 5-7 eur, odvisno kako težko je naročeno. Štroklji sme napisala en vljuden, ampak oster mail, pa da vidim, kaj bodo spekli. Meni je med krepkih 213 in 135 EUR veliiiiiiiiiiiiiiiiika razlika, da o produktih samih sploh ne govorim. Kislina, bruholinski popadki in to - zelo znano. Kisline imam za izvoz, kaj se mi obleže v želodcu, sploh ne razmišljam več, ker 2 dni ni enako, slabo mi je non-stop. raztura sto na uro, hvala Bogu, zdaj me že zbuja ponoči s svojo fizkulturo. Je pa, lump, še zmer na noge in počez obrnjen, tako da mi nažiga v mehur ins ramno kost, da me včasih kar zvije. Glavo mi tišči gor v rebra in želodec, da je veselje. Obevzno poskoči, ko zasliši moža in sina EVo, toliko za danes, uživajte. Grem kuhat!
|