Anonimen
|
No tako, mularija spi, kdaj se bomo zbudli sicer ne vem, ampak 1-2x bom še morala ponoči vstat, samo zdajle čakam možeka, da pride izpod tuša, pa vam bom tačas kaj napisala. Danes nismo imeli krčev! Glede tega sem malo boljše volje. Je pa Špela spet celo histerijo zagnala, ko sem jo jaz poskušala dat spat, tako da sem prav prizadeta zaradi tega. ajdaN, saj v bistvu je res smešno , samo resnično dvomim, da bom kdaj še zmožna it skozi to. No, mogoče si čez par let premislim, ko bo to dovolj oddaljen spomin. Ampak sem ti pa res fovš, da ti mulčka spita že ob 8h. Midva sva tud probavala jo dajat tko spat oz. do 9h, samo se njenega ritma ne da okol prinest, tako da zvečer midva nimava nobenega miru. Tamala je po meni in najbrž bo Jure tudi. Ponočnjaka kot mami. Mene baje mat ni mogla pred polnočjo spravit spat. Je ona zraven mene zaspala, ko sem jaz še bluzila. Zdej mam pa jaz iste otroke za kazen. Liju, kako je Nino? Drugače pa tudi mi nosimo velikost 80 (H&M, ker tega največ kupujemo). Na kahlico pa mi še nič ne uvajamo. No, pa da na kratko še spišem mojo porodno zgodbo. Že tretjič sem šla v P na pregled in za ta dan sem imela napovedano tudi, da mi definitivno sprožijo. 11 dni čez rok. Pa prideva tja malo čez 11h in me hočejo kar domov poslat, češ da sem prepozna. Bi morala ful zgodaj prit, samo meni tega ni noben povedal, ker prejšnjič so mi pa zabičali, naj ne hodim prezgodaj in definitivno po 10. uri. Pa so se odločili mi vseeno CTG posnet, če sem glih tam, ki pa seveda ni pokazal nobenih popadkov. Vmes, ko sem bila na CTG, se dohtarca odloči, da me bo tudi pregledala, koliko sem odprta, čeprav najprej ni nameravala, nakar ugotovi, da sem že 3cm in torej zrela za v porodno. Naročijo, naj mojega pošljem za 2 uri naokrog, mene pošibajo gor na klistir in sprehajanje, ob 13.30 me šibnejo v porodno, ob 14h pride tudi možek, mi predrejo mehur, kjer ugotovijo, da je plodovnica že mlečna, popadki se tudi po predrtju ne začnejo, tako da mi kar hitro šibnejo v žilo še popadke in se je začelo. Čas mi je kljub bolečini neverjetno hitro mineval. S sabo sem sicer imela TENS proti bolečinam, ampak ni bilo nobenega učinka, kar mi še danes ni jasno, zakaj. In ker me je res zvijalo (valjda, umetni popadki so ), mi je babica dala še masko in nekaj v žilo - ona je temu rekla viski, ampak tudi po tem se mi ni zdelo, da je kakšno olajšanje, samo slabo mi je bilo za popi**** in s tem še huje, ker sem zaradi slabosti komaj predihavala. 4 ure od začetka rednih popadkov so mi začuda minile ko keks, babica me pregleda in reče, da sem odprta 7 cm, potem pa se mi je zdelo, da ni minilo več kot 5 minut, ko je rekla, da naj potiskam, jaz pa samo tisto butasto - "A že?" In smo začeli potiskat. O, kako hudičevo je to šele bolelo in peklo, to 38cm bučo skoz spravit. Pa jaz butara sem še hotla gledat, kako to ven leze in sem skoz nekaj oči odpirala in so vsi vpili name, naj zaprem oči. V treh popadkih je bila glavica zunaj in je bil ful hecen občutek jo božat, tačas, ko sem čakala na naslednji popadek. Ko je prišel, mi je babica pomagala tako, da je še ona malo povlekla Jureta ven, da mi je olajšala vse skupaj, in malega sem dobila na trebuh, kjer so ga presenetljivo dolgo pustili, da sva se crkljala. Potem je očka prerezal popkovino, mali je šel na čiščenje, tehtanje, merjenje, kjer sva spet kar malo debelo gledala, kako velik je res, čeprav sva vedela, da majhen ne bo, mene so tačas še zašili, ampak se mi je naredil hematom in so morali ponoviti vajo, tokrat pod narkozo, ki pa mi je takooo pasala, da sem se malo spočila. In ko sem se zbudila, smo končno imeli še tiste prve 3 skupne urice čisto zase. Tako, to je kar malo na hitro in na grobo. Zdaj je pa že možek izpod tuša. Nočko.
|