Naty*Taja
|
Hojla, še ena novopečena gospa tuki! Končno je tudi tole za nami. Je bilo zelo naporno. Najprej vse tele priprave, potem pa dve noči nespanja, tak da še danes nisem čist k sebi piršla!  Sej je bilo pa tudi luštno. Ko sem brala Solatkino poročno zgodbo, sem opazla, da imate pri vas čisto drugačne navade, kot pri nas! Pri nas je bilo pa takole. Okrog dveh sta ženin in priča pričakala muzikante in so potem skupaj na vratih klicali nevesto - mene. Kliče se trikrat, ko pride ven nevesta. Pri nas smo tako naredli, da je šla pri prvem klicu ven mini nevesta - Maruša, potem malo večja nevesta - Špela (pričina hčera) in končno prava velika nevesta jaz! No potem smo pri nas doma nekaj pojedli in nazdravili, pa poslušali nagovor ženinove priče, potem je sledilo slikanje za album - v pšenici, pri rožicah..... no in potem smo se spravli v avto, se odpeljali in se že po nekaj metrih zopet ustavili, ker so nam pot zaprli sosedje. Najprej so nama čestitali in prebrali dva zelo lepa govora, tak da so meni že solzice tekle. Pa dobila sem eno zelo veliko skledo za mesenje, da bo za veliko kruha - po moje je bilo tule zadaj skrivno sporočilo - da bo dost za vse sosede! No, ko smo se z vsemi polubčkali, smo šli naprej do cerkve, kjer je potekal cerkveni obred. V cerkvi so svatje naredili "špalir", potem je šel najprej župnik, za njim moj Marcel in njegova sestrična Špelca s košaricama cvetja, ki sta ga sipala pred nami, za njima je šla prej omenjena Špela, ki je nesla povštrček s prstanoma in za njo midva, za nama pa priči. No sledila je maša z obredom. Na koncu pa spet solzice ob nagovoru mojega svaka, ki nama je podaril poročno svečo in prelepe besede o njej! Potem seveda slikanje v in izven cerkve, potem pa naprej do gostišča. Malo je bilo čudno, ker smo se peljali po dolgi poti... je seveda, kaj pa drugega, kmalu po tem, ko smo speljali, smo se spet ustavli, ker so nas pričakali gasilci. Oba sva namreč aktivna gasilca in pri nas je navada, da mladoporočenca zalijemo! No pa sva bila gasilskih curkov ob cesti deležna tudi midva. Še posebej sem ponosna na to, da jih je bilo baje do sedaj največ! Se spravimo v avto in po par metrih, ne boste verjele se spet ustavimo, tokrat zaradi konjske vprege na cesti! So nas spravli iz avta na koleselj in gremo naši s konji do gostišča! Ma jaz vam ne morem opisak kako zelo lepo je bilo vse skup! pred gostiščem so nas čakali z dobrodošlico in penino, ki jo je moj dragi odprl s sabljo! Potem je sledila večerja in zabava z ansamblom vse do zgodnjih jutranjih ur (spat sva šla nekje okrog 6 ure zjutraj ) Naplesali smo se, najedli, načvekali, napeli....skratka bilo je nepozabno in seveda kr naporno. Zjutraj (no ja, to je bilo nekje okrog 12.ure) smo imeli pozni zajtrk v gostišču, kjer sva midva in še nekaj parov prespali. Je to en tak motel Žonta, kjer mladoporočenca dobita sobo gratis, pa ostali gostje, ki pridejo od daleč lahko tudi prespijo, če hočejo. No tak da smo se imeli še malo luštno. Potem pa smo šli k nam domov, kjer smo se taožji zbrali ob 15 uri popoldan na pogostovanju ob radiu, kjer smo poslušali čestitke v najino čast!  Ja, še kr ni blo konca. Proti večeru, ko smo spet malo prišli k sebi, smo se spravli pa nad darila. Je bilo kar nekaj dela. Najboljš je bilo odprirat darila, čerav se vmes pojavi kr dost kuvert, glede na to, da že nekaj časa živiva skup, po moje vsak misli, da vse imava. Pa dobro, bomo pa šli v nabavo vsega, kar še rabimo.
Res je bil najin in poseben dan, če ne kr najlepši. (ne, ne, to sta bila 25.4.05 in 26.7.06, ko sta se rodila najina sončka )
No da ne dolgovezim več. Slikce sledijo, ko jih dobiva od fotografa.
Lep pozdravček vsem skupaj od sedaj naprej gospe.
_____________________________
MONTIGNAC
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
..... 
