Anonimen
|
Sem se spomnila, da z vami še nisem delila porodne zgodbe (če se vam bo dalo brati): Val se je rodil 16.10.2006 ob 6.55 v Brežicah. Bil je 50 cm dolgi in 3200g težki. PDP sem pa imela 8.11.2006. Torej nas je skoraj en mesec prehitel. V nedeljo zvečer smo bili na večerji pri tašči in me je ful nekaj špikalo..pa se nisem nič obremenjevala...potem je pa zvečer šel moj spat jaz pa sem še gledala tv in je postajalo čedalje hujše...pa sem šla spat (sem mislila, da bo boljše) pa sem se zbujala na 15 minut (popadki), ampak sem vztrajala do 3 zjutraj in šele takrat klicala v porodnišnico. So mi rekli, da če mislim, da so popadki (sem skoz mislila, da so lažni in mi ni bilo do tega, da bi se šla obrnit sredi noči v Brežice, moj pa zjutraj v službo), da naj pridem. Pa sem ob 4ih končno mojega zbudila, da me ful matra in se je oblekel, jaz pa sem šla še pod tuš...pa sem si še mislila glavo umit, pa je moj rekel, da si jo bom že potem, ko prideva domov. Bebca, sva mislila, da se greva le obrnit. Počasi sva se peljala v Brežice, ker sem rekla, da naj vozi po predpisih, da ne bova kakšnih brezveznih kazni plačevala. Pri Libni sem pa že skoraj strgala kljuko, ki je nad glavo. Prideva v Brežice (še nisva bila ziher kje je porodnišnica) in greva na porodni oddelek. Me sestra vpraša, če sem jaz klicala in zakaj sem prišla 3 ure po klicu...ja ker pač nisem blizu doma in ker še ni bilo hudo. Potem pač sledi procedura okrog podatkov, mene pa že zvija 100 na uro. Potem se teta le spomni, da bi pogledala, če sem že kaj odprta...mimogrede me še uči dihati, ker sem imela dihalne vaje isti dan popoldan (seveda, sem jih najprej doživela v živo). Pa vidi, da sem že čisto odprta in letimo v porodno. Tam mojega spravijo v tista nagravžna oblačila, me priklopijo na CTG, katerega sem tudi prvič videla (imela naj bi ga naslednji dan). Me še nekaj sprašuje, jaz kimam, tamal pa rine ven... Ob 6.20 sem prišla v porodno, 6.55 sem že slišala cvilkota...Las toliko, da je bila glavica čisto črna, majhen kot štruca kruhka, pa čisto sluzast...nič kaj lepi prizor, ampak zame najlepši...dobi 2x oceno 10 in me selijo v sobo1 na posteljo1. Kot v filmu. Potem pa škrat ni hotel jesti (ni znal zagrabit)...vsi bili živčni, jedel glukozo, pri meni spal...ko sva prišla pa domov, sva pa sama poštudirala, kako se doji in se še danes dojiva, imava samo dva obroka GH. Škrat je priden in ful pameten (ne vem po kom), veliko že zna in vsak dan nekaj novega poštudira. Sedaj že en mesec sedi sam in ima dva zobka. Upam, da nisem bila predolga... LP
|