mis
|
Najprej tole napišem, pol grem pa brat. Joj, spet moram mal zlit sem gor svoje pomisleke. Sej veste, naša Tina je tako navajena zaspat na balkonu v košari od vozička. Pa sej ne vedno, ampak večinoma pa, pa večinoma zaspi brez joka. Danes pa razmišljam, da ji bo košara kmalu premajhna. Kaj pa pol? Pa če je dež ko ne gremo ven? No in se odločim, da jo dam spat v posteljo. Dopoldan mi je včasih ratalo, popoldan še ne. In sem bila trdno odločena, da bo šlo. Dretje. Vzamem ven, dam še za jest, mi še drugo sprazni. Se smeji, jo nesem v stolček, pa se malo igrava... Tečka, pokonci je bila 2 uri, ok, zmatrana si. Jo esem v posteljo, spet tuli. Dude noče, joka, vedno bolj tuli... In tuli, solze malo tečejo, po nekem času zagrabi dudo, spet... Se tako malo pregovarjava, no potem zagrabi dudo, se počasi umiri in zaspi. Vse skupaj je trajalo 15 minut. Ni veliko, ampak jaz mam kar slab občutek, da je zdaj od utrujenosti ker je jokala zaspala, pa da bo čustveno problem, ker se bo spomnila, da jo je mami pustila jokat v posteljici... mah, mam slab filing. Samo drugače pa ne gre. Enkrat sva zvečer z možem vztrajala, da bi sama zaspala. Po 1 uri je. Pa ni tulila, samo 1 uro sva se matrala. Mal jasno tud tulila. Ampak od takrat mi je tud 1x ni blo treba nosit za zaspat. Jo zvečer položim v posteljo in zaspi. Čez dan pa kriza. Mah, slab filing mam. Sej pol ko bo nasmejana bo vse ok. Samo zdaj me pa ščipa...
|