Angellina
|
IZVIRNO SPOROČILO: Čebelica81
Ja super Angie!!!  Sem fuuuul vesela zate. Upam, da ti bo na razgovoru uspelo in da boš dobila zaposlitev (še posebej, če ti bo njihova "ponudba" oz. pogoji dela OK). DRŽIM PESTI!!!!
Zanima me, če si ti prej že kje delala (redno ali preko študenta) in če si, me zanima, kakšen je bil odziv, ko so tvoji nadrejeni zvedeli da si noseča.
Sej jst bom tud mogla počas začet kej iskat. Sem delala na sodišču 4 leta (preko študenta) z možnostjo redne zaposlitve (to so mi tudi nadrejeni obljubili). Ko pa sem povedala da sem noseča in ko sem se začela z njimi konkretno pogovarjat o zaposlitvi, so mi obrnili hrbet in ni bilo o tej možnosti ne duha ne sluha. Kaj so mi rekli, ko sem vseeno napisala prošnjo: "Da potrebujejo nekoga, na katerega se bodo lahko zanesli..." in očitno sem jim bla 4 leta kul, pol so pa izgovore iskal kako bi me skenslal. Da je pa stvar še bl zanimiva, so namesto da bi zaposlili mene, ki svoje delo že poznam (ker sem jim rekla da sem seveda pripravljena priti nazaj po porodniški), raje poiskali dve iz Zavoda za zaposlovanje in jih uvajali v delo... očitno jim ni škoda časa in denarja. Sej državne firme itak plačujemo mi, davkoplačevalci.
Mislm, res žalostno.... in pol se politiki sprašujejo, zakaj je tako malo rodnosti pri nas in zakaj se ženske skoraj ne upajo imeti otrok ali pa jih imajo zelo pozno. Jaz sem že na svojem primeru spoznala odgovor. In če sm čist poštena: k slišm politike al pa kakšne druge naše (ne)sposobne funkcionarje o razmišljanju povečanja rodnosti, bi jih kr nalomila.  Če bojo tko nadaljevali, bo rojstev vedno manj.
Sam res mi ni blo vseeno, ker sm se fuuul trudila, pa ful mi je blo dobr, ker smo se dobr štekal med sabo. Na konc mi pa šefica in ostala druščina še adijo (al pa kej drugega) ni rekla.
Uuuuuuuh. Sm se pa res razjezila. 
Upam, da vas nism preveč zamorila.  Samo s svojim primerom sem vam hotla povedat kaj se dejansko dogaja.
Zanima me, če ma še katera take oz. podobne izkušnje kot jaz? To bi bla lahko ena taka debata, da mal svojo jezo sprostimo. 
se podpišem pod tole...moja zgodba je zelo podobna.
3 leta sem delala pri precej znanemu podjetju kot zmešana, tut jest nisem mela časa...Ko sem jih vprašala, če lahko razmišljam o zanositvi, mi je direktor rekel, da lahko, da me bodo po novem letu itak zaposlili za nedoločen čas. Delala sem za določen čas in so mi skoz podaljševali... Ko pa sem povedala, da sem noseča, so mi najprej rekli, da dogovor drži in še tisti teden sva šla z možem po novega karavana. Naslednji teden, so poslali sodelavko, da mi pove, da mi ne bodo podaljšali pogodbe. Ne vem od kje sem takrat dobila moč...zavrtela sem se na peti, spokala vso svojo kramo, zakodirala računalnik, se vsedla v avto in se odpeljala. Vse to v 15 minutah. Da sem prebolela sem rabila 1 leto. Zelo se namreč navežem na ljudi. Pa saj ni čudno, delala sem od jutra do večera...služba mi je skoraj zamenjala družino. To se ne bo več ponovilo..čeprav sem zelo vedra oseba, naslednjim mojim sodelavcem ne bo lahko. Preveč so se mi zamerile bivše sodelavke, katerim sem bila nadrejena. Bila sem prijazna, želela sem, da bi delale v prijetnem vzdušju, da bi rade hodile v službo, veliko smo se presmejale, nič mi ni bilo težko magari 100x razložit, vse se je dalo zmenit...in potem...ker niso delale, jih nisem zatožila, prej sem prišla v službo in naredila na mesto njih...Tudi ko sem bila noseča, sem naredila veliko težkega, namesto študentk, ki jim je bilo pomembnejše, čvekanje in spogledovanje... Vem, da ni prav, toda naslednji bodo kasirali vse za nazaj... No al pa tut ne , sej vete, da nisem taka, sam jezna sem, ko se spomnim.
Viš čebelca, da mave podobno zgodbo. Daš jim vse, pol ti pa obrnejo hrbet! prekleto boli, a ne?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Ojoj, Pearl, tudi moje sožalje.
. 
Pravijo da čas celi rane. Najhuje je, ko zgubimo ljubljeno osebo, zato je pomembno, da se spomniš vseh lepih trenutkov, ki ste jih preživeli skupaj. Sem v mislih s tabo.
Greva popoldne k dežurnemu. Mogoče jo zadnjih par dni sploh ni matral zobek, ampak to! Za šesto je značilno, da jih par dni prej nekaj muči in imajo vročino, potem so šele izpuščaji... 
in moški naj vam sledijo! 
in je spet bolš, midve z mamo sma obdelali vse teme za pogovor, kar sma se spomnli in je blo obema fajn (mama pač tako srečo, da sta najina tipa precej podobna in da sta oba deloholika _ moj ata ni mel počitnic in je garal kot nor, še posebi zato, ker je mela mama družbo)), mama je skrbela za hrano, finance in 
! 
A je pri Eli tud tko? Je dohtarca clo rekla, da če naslednjič (čez en mesec) ne bo dobro, nas bo še k specialistu za rokice poslala. 
