Pikabu
|
Lep pozdrav še z našega sončnega konca. No, trenutno gledam sonce le še po vrhovih okoli nas, mi smo že v senci, je pa bilo krasno danes, neverjetno toplo in smo res maksimalno izkoristili.
Trenutno sem kar malo utrujena, pa se mi ne da iti pospravit, kuhat bom pa tudi kasneje dala. Ema je zaspala, Maks je pogovarja in igra v košku. Ga bom morala vmes verjetno podojiti. Pa da začnem z nočjo. Spet ni bilo preveč v redu. Mali se je dojil na tri ure, jaz pa kar nekaj vsa nervozna, sem imela občutek, da ga skoz dvigujem in prestavljam, sploh se nisem mogla naspat. Po predzadnjem dojenju je še možu budilka začela zvoniti. Je tako navajen, da mu ene petkrat zvoni, predno vstane, na 9 minut. Do sedaj me ni motilo, danes sem pa čisto znorela, da imam tega dost, pa ravno takrat se je spet tamav nekaj začel buniti nazaj. Mož je prej vstal, da mi ni več moril s to budilko, nama je uspelo zaspati in sva spala do pol osmih. Maks še ni bil lačen, samo sedaj se vsako jutro zbudi ob pol osmih in potem se mu smeji in pogovarja, jaz pa ko en zombi. Ko je Ema začela klicat, sem šla še po njo in jo prinesla k sebi, sta se z Maksom zabavala, jaz pa zraven na pol dremala. Ko sem se končno malo k sebi spravila, sem vstala, oba uredila, nahranila in smo šli ven. Med potjo sva se z Emo zmenili, da gremo v trgovino pogledat, če imajo kakšen hlače zanjo. Tako smo šli do Adesse (in tam srečali Gayo  ), potem še v Takko in za Emo niso imeli čisto nič, no, kavbojke, amapk jaz sem bolj gledala za kakšnimi žametnimi. Na poti nazaj sva si z Emo kupili sok, ker sva bili žejni, pa nekaj malega za prigriznit, saj je Ema ves čas hodila sama, kar pomeni, da nismo bili ravno hitri in sem vedela, da bo še trajalo, preden bomo prišli domov, da bo jedla. Pri trgovinah je bila senca, zato smo se hitro vrnili nazaj gor na sonce. Po poti do gor se je Maks začel nekaj oglašati. Ko smo prišli do Razgledne, so tam na koncu ene klopce in Ema pravi, da so njene. Ura je bila toliko, da je Ema morala vzeti sirup. Na srečo sem že doma razmišljala, da ne bomo do enih doma in sem sirup vzela s seboj. Ker smo se pa ustavili, se je Maks čisto prebudil in če bi bili doma, bi bil lačen. Tako sem se na hitro odločila, da ga podijm kar na tisti klopci. Sonce je noro dobro toplo grelo, tako da nama ni bilo hudega. Je bil pa res božanski občutek, tako toplo, pa Maks v naročju. Ema, ki je okoli capljala in komentirala, super občutek. Ko se je še Maks najedel, smo šli počasi nazaj proti domu. Mali je celo pot nazaj gledal in ni bil zadovoljen, če sem strehico dvignila, sem morala imeti spuščeno, da je on lahko gledal ven. Ko je začelo pihati, sem mu zakrila, je tako protestiral, da je bilo groza.
To zgoraj sem začela pisati ob 15.00, zdaj je ura 16.30 in nadaljujem. Sem vmes morala Emo desetkrat na WC dati (toliko o tem,d a je zaspala, el tako tiho je bila v postelji), pa Maksa podojiti in uspavati. Sem mislila, da bo zaspal v spalnici na najini postleji. Ja, sigurno, mami akcija. Pa sem ga napokala za ven, pa v vozek in v roku dveh minut je zaspal. Zdaj pa res upam, da imam končno malo miru.
No, da nadaljuejem od zgoraj. Skratka: danes smo bili zunaj dobre 4 ure. Maksa sem kar vmes podojila, moram pa zelo, zelo pohvaliti Emo. Je skoraj ves čas sama hodila. Na poti nazaj je šele rekla, da je utrujena, da bi se malo peljala, pa se je vsega skupaj ene 5 minut, potem pa spet peška naprej. Od teh 4 ur smo pa skoraj ves čas hodili, razen v trgovini, pa kar smo se na klopici ustavili, da je Maks pojedel, ampak to je bilo največ 15 minut.
Me je pa tudi nekaj stvari fino pojezilo danes:
 da odrasli, starejši ljudje mislijo, da zato, ker sem mlada, da se moram jaz njim umikat. Smo na zelo ozkem pločniku, komaj držim vozek in ga vozim čisto po robu, da ne bi Ema hodila po cesti in se najde in misli, da se bom jaz umikala na cesto, z vozičkom in majhnim otrokom. Da popeniš.
Pri nas so ponekod zelo ozke ulice, pa pripeljelo avtomobili v gostem naselju in niti slučajno ne zmanjša hitrosti, ko vidi, da je nekdo na cesti. Parkrat sem se pošteno ustrašila in Emo držala za roko, da jo je že skoraj bolelo. Ampak folk je res nor.
In pazi to: potem se najde ženska, ki ima v avtu še kup drugih opravkov (fina gospa, ni imela otroka), vozi v zelo ozekem delu hitro, pa direktno v nas. Jaz sem samo gledala, že tako smo stali čisto za robom, se stiskali, jaz sem že stopila pred vozček, da bi vame najprej priletela, je pa nekaj istala pri tleh in nas sploh ni opazila. Smo imeli res srečo, da je v zadnjem trenutku odvila.
To me pa še najbolj jezi: da se najde folk, ki misli, da so frajerji in ko zagledajo, da je nekdo na cesti, še bolj na gas pritisnejo. Saj ponavadi ne hodimo tam, kot smo danes, v bistvu smo danes prvič šli tam dol in verjetno zadnjič, ampak vseeno bi se lahko malo lepše obnašali. To z umikanjem se pa tudi drugje dogaja, da kar mislijo, da se jaz tako lahko umikam.
Oh, ful stvari sem vam hotela povedat, pa sem kar pozabila kaj. Nekaj vas moram vprašati. Rabim kakšno idejo: moja sestrična je diplomirala in je sedaj diplomirana babica, pa smo povabljeni na praznovanje. Rada bi ji kupila kakšno tako darilo, da bi bilo kaj povezano z njenim poklicem, pa mi nič ne pade na misel, lahko kakšno foro. A bi ji kaj bolj resnega, ker se letos tudi poroči?
Najino dojenje: kakor mu paše. Včasih se na obeh, včasih le na eni, saj na drugi noče več zagrabit, pa se obrača stran. Me pa bega, se recimo podoji na eni strani, pa se začne obračati in iskati, da bi se še na drugi, potem si pa na tej prvi stisnem in mi priteče mleko ven. A se malemu ne da vleči, ker ve, da bo na drugi hitreje teklo, a kaj mu je? To občasno dela. Pa potem se na prvi strani doji zelo malo časa (čeprav naj bi ta bila bolj polna), na drugi se pa potem dlje časa zadrži. Maxica, ni šans, da bi se mi dojili 15 minut na eni strani, ne zdrži. Zdaj mogoče vsega skupaj traja 15 minut, s tem, da se vmes on še po svoje zabava in če se slučajno spomni, malo zagrabi nazaj. Amazona: mene je tudi to skrbelo, da bi imela premalo mleka, če bi na obeh dojila, pri Emi ni šans, da bi se kaj takega poslužila, sem bila čisto panična, da ne bom imela mleka, zdaj sem si pa rekla, da se bo mleko tako začelo več delati, če bo več jedel in ni panike. Jaz mislim, da mleka imam dovolj, ponoči pa nimam pojma, kaj ga trka, da ne zdrži dlje časa. Pa upam, da se tudi tega navadimo. Si vsak večer rečem, danes pa bo, danes bo pa spal 7 ur v kosu, pa sem potem že ob prvem podoju rahlo razočarana, ampak enkrat bo res. Vem pa, da je sposoben, ker čez dan je že spal toliko časa. Imam občutek, da ima malo zamenjano, da čez dan preveč dolgo spi, potem se pa ponoči mora večkrat dojiti. Kakšna ideja, kako naj mu zamenjam?
Beki, super, ti kar straši ponoči. Mene še ne mika, da bi prevzela to vlogo.
Številke oblačil: 56 smo pospravili, trenutno smo na 62, 68, pa tudi kakšno 74 že damo gor. Danes ima ravno ene žabice, pa sploh ne delujejo prevelike, pa en bodi mu je tudi čisto lepo prav. Drugače jih pa imam nekaj od Eme, čeprav bo sedaj tega vse manj. Sem ravno zadnjič gledala, da če že ni roza, ima pa kakšne volančke in se vidi, da je za punčko, tako da mu tudi ne morem dati. Če pa ne bo prehitro rasel, smo dobri do poletja, mislim, da imava dovolj. Najprej pa gredo: 50, 56, 62, 68, 74, 80, 86, 92, 98, 104, 112, 122, 128 (vsaj mislim). Drugače pa mislim,da gre kao bolj po mescih oz. letih: 80 je eno leto, 86 leto in pol, 92 dve leti, 98 dve leti in pol 104 tri leta, naprej pa ne vem.
Evik,  za nov način dojenja. Vidva kar ekspirimintirajta še najprej. Aja, pa super, da si tudi ti odkrila "čudežni" način uspavanja. Naš ravnokar lepo spi v vozičku. Glede noska: jaz mu ga čistim, ko slišim ali vidim, da ima kaj noter, sicer ga pa pustim pri miru, ker je fjst hud, če kaj preveč bezam.
Tasha: za odločitev o še enem.
mis, midva se nikakor ne moreva pogovarjati o tem, kakšno razliko bi imela. Odločitev o drugem je prišla tako spontano, pa načrtno nisva delala na tem in mislim, da nama je uspelo narediti ravno pravo razliko. Za tretjega me je pa možek presenetil, ker je rekel, da bi imel podobno kot je zdaj, sem mislila, da bo hotel malo večjo. Ampak bomo spet bolj kot ne vse prepuščali naključju. Če prej uspe, sicer ne bo načrtovan, bo pa vseeno zelo zaželjen. Pri nama je pa odločitev o treh že kar od začetka, čeprav sva si vseeno rekla, da dopuščava možnost več ali manj. Da bi se pač po vsakem odločila, kako naprej. Kar se pa sitnosti otročkov tiče, pa zahtevnosti: VSE POZABIŠ. Jaz se od Eme spomnim samih lepih stvari. Zdaj, ko je bil Maks siten po cepljenju, sem prav rekla možu, da Ema pa ni bila taka in je rekel, da je bila tudi, samo da sem pozabila. Resnično pozabiš, najlepše pa ostane. 
Muki, vi imate pa res že grozno z vsemi temi boleznimi. Naj gre hitro vse proč.
Kontracepcija: midva še vedno na kondomih, ampak meni gredo tako na živce... A se je katera odločila za inekcijo?
Beki, meni je pa kolegica rekla, ko je klicala za mene, za telegram ob rojstvu, da so ji rekli, naj nikar ne pošilja kaj takega, kar so že drugi. In je vprašala, kako pa naj ve, kaj so drugi poslali, pa so ji našteli, kaj sem že dobila, da je potem izbrala nekaj takega, kar še nisem. Prvič sem slišala za to možnost, meni še nikoli niso tega povedali, bom pa od sedaj naprej vedno to vprašala.
naja: za odlične mere. Kar se pa oblačenja tiče, imam pa jaz tudi kar težave. Pri nas, ko sonce enkrat gre, postane kar precej hladno, pa tudi rado piha, tako da jaz ga imam samo v kombinezonu, pa v vreči, deka samo preko nog, ker ima eno plast manj spodaj kot čez roke. Rokavičk mu ne dajem, šal pa ima, ampak zgolj zaradi dude, da jo sam najde nazaj, če mu pade ven. Me pa kar bega vse skupaj, glede na datum je čisto nenormalno toplo.
Frrrrr, ne prehitevaj. Velikonočni prazniki še pridejo. Zdaj smo komaj novoletne obdelali. 
mtina, pri nas je danes bil prvič buden, pa ga ni bilo nič treba animirati. Nismo se smeli ustaviti, pa strehica je morala biti spuščena, da je ven gledal in je zelo užival.
mojceca, ti kar piši kot ti paše. Jaz se načeloma trudim prav pisati, samo tako hitro tipkam, pa potem prehitro berem, ko popravljam in vem, da ogromno stvari spregledam. Me včasih zmoti kakšna "cvetka", ampak ne tukaj pri nas, zamerim pa nikomur nič.
Ooooooo, groza. spet cel roman.  Če sem vam pa morala toooooolikoooooo povedati.
Mene ja pa danes pomojem malo sonce dobilo, kar čutim, kako žarim v glavo. Se bo potrebno s sončno kremo mazati.
Grem, Ema ni nič spala, zdaj pa že kliče. Maks na srečo še spi. Se mogoče še zvečer kaj javim, če ne padem dol.
< Sporočilo je popravil Pikabu -- 12.1.2007 17:30:56 >
_____________________________
Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
), tako da zaenkrat samo: 
nekdo privilegiral, res ne. Pa kak bi mi včasih prav prišlo, še posebej med 
.
je pa sploh noče. potem pa peciva voha, če je slučano notri skrita 
... ampak tako ne bo šlo dalje.. bomo se morale bolj potruditi, a ne? 
zaspal in spal tako močno, da sem nekajkrat pogledala, če sploh še diha. No recimo, da je bila to reakcija na cepljenje. 
