Maxica
|
No, preden se lotim kopanja in ostalih večernih opravil, se še vam malo posvetim. Danes (trkam, trkam, trkam) nama dojenje šiba kot se šika. Dojiva se, kadar se le hoče, ali pa ko ga hočem pocertati ali pa uspavati, v glavnem, prav brez muje nama šiba. Upam, da bo sedaj pa res skoz tko, ker me tisto matranje res čisto psihično ubije. Sicer je Lan postal pravi zvedavež, smeji se, igra in pogovarja se, v glavnem, je že pravi dečko. Je pa z dojenjem res tako, da ga nekako ne moreš primerjati s hranjenjem po steklenički, ker dojenje ni zgolj hranjenje. Je tudi certanje, je tudi mamina bližina, je tolažba. Saj po eni strani je res, da je ful komot, če daš hrano po steklenički, točno veš, koliko je otrok pojedel in veš, aha, sedaj bo npr.2 uri mir, ampak jaz ne zamenjam ničesar z dojenjem. Joj, da bi morala sredi noči, ko se otrok zbudi, vstajat in gret vodo. Ne vem, je pa res dojenje v tem primeru ful komot, ko enkrat spelje. Jaz sem pri Maxu ful gledala na uro, in sva se dojila po pol ure, pa na štiri ure, v glavnem, čisto sem mu jaz koordinirala hranjenje in lakoto in se mi zdi, da še zdaj on nič ne pove, da bi bil lačen. Je pač, ko mu pripravimo. Lana pa dojim tako rekoč non stop, kadar pač želi. Poslušam njega (oz.vsaj trudim se tako). Tako da se ni za sekirat glede govoric naših mam in babic. Se je treba kar naučiti preslišati raznorazne komentarje. Boste videle, ko se enkrat začne z uvajanjem goste hrane - takrat so tudi eni pametni sto na uro. Ampak se moraš kar navaditi in se odločiti, a boš sebe poslušal ali druge. Jaz tudi Lana počasi dvigujem v sedeči položaj. Največkrat tako, da ležim na kavču, on pa nekako na pol leži na mojih skrčenih nogah in ga primem za rokice. In se čisto lepo usede, tudi z glavico lepo sledi telescu. Pleničke imamo tudi mi že kar en čas številko 3. Vreme je pa res depresivno, jaz bi res rajši tisto pravo, mrzlo zimo. V takem čudno toplem in vlažnem vremenu te pa kar mine vse. No, saj jaz letos sploh še nisem bila na svežem zraku, ker se nam te bolezni kar vlečejo. Muki, držim pesti za Ivo, saj veš. Evik, jaz pa ugotavljam, da postajaš vedno bolj flegma in vedno večji "stručko", kar se tiče Matjaža, se motim? Flegma v tem smislu, da se ne obremenjuješ več za vsako figo in da že prav obvladaš sceno. Altati, glede flaške imam jaz take izkušnje, da so Aventove prav fajn. Tiste, ki so v porodnišnici, imajo prevelike luknje in jih s tem zalivajo, otročkom pa se pri tem ni treba nič matrati, saj enostavno zlijejo vanje mleko, pa je. Pri Aventovih (no, morda tudi pri kakšnih drugih, samo jaz poznam samo Aventove izdelke) dobiš cucelj št.1, ki ima zelo majhno luknjico in se mora otrok pri tem ravno tako, kot pri dojenju, fajn naprezati in cucljati, da dobi tekočino. Je zadnjič probal mož, ker je mislil, da čaj nič ne teče, pa se je orng moral pomatrati. Mi damo Lanu čajček po potrebi, pa kdaj, ampak redko redko, tudi moje mleko, če ima lih kakšne take prebliske, da se mi noče dojiti. Smo tudi pri Maxu tako počeli, pa ga ni flaška nikoli zmedla. Jaz si res mislim, da je fora v tem, kakšno luknjo ima flaška. Amazona, jaz se pa točno spomnim, kako je bilo pri Frrr - piše post, ups, men se zdi, da mi je voda odtekla. Pol je pa ni bilo več na spregled v enem kosu. Tasha, super za seznam, hvala. Mis, kar fajn sladke kamilice ali pa bebi čaj ji naredi. Kar kakšne 2,3 žličke sladkorja v en deci čaja, boš videla, jo bo res fajn pognalo. Upam, da se mi Lan kmalu zbudi, da ga grem še skopat. Danes je sicer spet na vrsti čebriček, hura, sicer pa že pošteno razmišljam o navadni banjici, saj se revež v tisti, ki je v previjalni mizici, že fajn matra. Samo mal še čakam, da bolj samostojno začne sedet, pa gremo v nabavo. Lep večer vsem.
_____________________________
Sami sončki okrog mene :)
|