Anonimen
|
Čestitke novo pridruženim nosečkam!!!
Kristina_1, zate sem pa res vesela, da je vse ok, ker vem, kako hudo je izgubiti pikico. Jaz grem v ponedeljek kar malo s strahom na pregled. Upam, da bo vse ok.
Kety99, verjamem, da te je strah zaradi pregrade, ampak poskušaj čimbolj odmisliti vse skupaj, ker ti sekiranje ne bo pomagalo. Vem za veliko punc, ki so kljub pregradi poponoma normalno in brez problemov donosile. Mislim, da je veliko odvisno od tega, kam se je pikica vgnezdila, kako blizu ali daleč od pregrade. Kdaj imaš že pregled?
Meni je pa še vedno samo na momente slabo pa niti ni tako zelo hudo. V prvi nosečnosti mi je bilo kakšna dva tedna fuuuuul slabo, ampak za bruhat ne (sicer pa jaz sploh ne bruham, mora bit ne vem kaj), se pa ne spomnim od katerega do katerega tedna mi je bilo slabo. Mogoče še pridejo slabosti.
Freycha, tvoji občutki so čisto normalni. Jaz se spomnim še ko sem bila prvič noseča, me je bilo strah, če sva se pravilno odločila, če jo bom sploh lahko imela rada, kako bom/bova zmogla, včasih sem se vprašala, če sem nora, da sem šla zanosit, pa je bila Špela načrtovana. Tudi zdaj me je strah, pa je bila tudi načrtovana nosečnost.
Jaz sem drugače rojena Ljubljančanka, smo se pa zdaj preselili v domžalsko občino. Vidim pa,da prevladujete Vrhničanke.
Anja O., za prehlad ali angino ti jaz svetujem, da odležiš, se šopaš z vitamini, medom, čajem... Ne vem no, naj sicer zdravnik presodi, ali so antibiotiki res potrebni in so večja korist kot tveganje za pikico, samo jaz se izogibam kakršnihkoli zdravil kolikor se le da. Že nasploh, še posebej pa v nosečnosti. Žal jih nekateri zdravniki včasih po nepotrebnem preradi predpisujejo, kar ni nujno koristno. Sama pa najbolj poznaš sebe, pa tudi svojega zdravnika.
|
Natisni
rodil. Ampak mi včasih kar v glavo pride, da je še prezgodaj, pa strah me rata, če je to sploh to, kar si želim in če bom znala prav vse delati in poroda me je strah itd.... in si želim, da bi še malo prestavila, če bi lahko. Se je vam to dogajalo? No, tiste, ki ste ga dolgo časa "delale" mogoče tega ne boste ravno razumele, samo meni se je pa vse tako hitro zgodilo, da sem še vedno kar malo zmedena in včasih malo pesimistična, čeprav se dejansko otroka veselim. Uf, mislim, da me hormoni malo hecajo 
burger iz McDonaldsa. Tako, da od danes naprej, če me ob 23ih prime, pa ga bom šla iskat, oz. ga bo šel moj! No, za poladek pa se je še Timon zbdil ponoči in sem ga mogla 3x poležat, da je nazaj zaspal ob 7ih zjutraj pa kot budilka, pokonci, spočit in kot rožica, midva papovožena. Ga je mož previl mu dal mleko in ga dal kar k nama in je revček 1 uro in pol sameval ob nama, ko sva še dremala. Sej se je igral, pa po nama skakal, pa malo naokoli letal, pa spet priplezal v posteljo, ampak spal pa ne bi več. Se mi je kar zasmilil, ampak je bil priden. 
, tko da sem celo noč skoraj prebedela. Zdajle ko je šel v vrtec prinese domov vse sorte bolezni in virusov, tko da je kar pestro zadnje mesece 
, se vam tudi "uradno" pridružim. 
