Anika_24
|
Ojla punce! Kako lepo se je začel letošnji september, pravo poletno vreme. In tale sonček je prinesel že kar nekaj dojenčkov, zato najprej ISKRENE ČESTITKE VSEM MAMICAM IN ATIJEM, KI ŽE CARTATE SVOJE ZAKLADKE. Za vse, ki še vedno čakamo pa čimmanj skrbi in čimveč prespanih noči, da si bomo nabrale dovolj energije za takrat, ko jo bomo najbolj potrebovale. Prebiram Vas skoraj vsak dan, javljam pa se po kar dolgem času. In vsakič z veseljem ugotavljam, kako se soočamo z podobnimi dogodki. Moj trebušček je sicer manjši, tudi dojenček bojda ne bo presegel treh kilogramov, ampak sem na trenutke že pošteno okorna - sploh pri obračanju v postelji. S pikico je vse uredu, CTG tudi, pravih popadkov še ni bilo zaznanih. Moje počutje je krasno, le ob večerih me bolijo noge in spodnji del trebuha, sploh, če veliko stojim. Tudi trebuh mi vse pogosteje otrdeva, gibi pa se umirjajo oziroma, ko so, so močnejši. Občasno mi nagajata le utrujenost in zgaga, ampak si k sreči lahko pomagam z spanjem in Donatom. Skratka, vse je tako kot si želim, vse pripravljeno, le še upava, da naju bo srečni dogodek doletel čimprej, hitro minil in popeljal v tiste dni, ki jih vse nestrpno in tako željno pričakujemo. Strah me ni, nekje v podzavesti se mi kopiči le nekaj skrbi ali bo vse uredu in, ko bom videla, da je, bom najsrečnejša na svetu – tako kot verjetno mi vsi. Vsem veliko dobre volje, optimizma ter sončka na nebu in v srčku! Papa! Mi3
|