ronja
|
Hehe, moja sestra je bila produkt 6 mesečnega poznanstva - in ja, dejansko sta jo NAČRTOVALA! In jaz sem ful vesela, da sta se vpičila direkt v to, ker sicer mene ne bi bilo, ker bi se po moje razšla, ker sta res precej različna karakterja. Tako pa sta ostala skup, ker sta se pač potrudila - in imela potem še mene in brata in bila skup 33 let... In mami je bila stara 20, ko sta jo naredila in oče je bil njena prva resna zveza. Težko je rečt, kaj je prav.
To, da imajo nekatere probleme z zanisitvijo ne pomeni, da druge, ki jih nimajo, ne smejo zanosit, kadar jim pač paše - čeprav mogoče "objektivno" gledano "ob napačnem času". To res ni argument...
Svetuješ lahko, če te vpraša za nasvet, pridigat pa rajši ne. Nasvet, da ji daš svoje male za pazit, je pa po moje dober. To je naredila ena mama svoji hčerki, za katero se je bala, da bi se zaletela v materinstvo - se je zmenila, da je pazila od kolegice otroke - hči je bila takoj za, ker je mela rada otroke, ampak je pa tudi takoj po varstvu rekla, da jih še ne bi mela - mission accomplished.
Zame ni otrok le ena muha, ki sem si jo trenutno "zaprdnila," ampak bitje, ki me potrebuje prisebno in odgovorno.
To bo gotovo tudi ona ugotovila, ko bo dete tu. Fajn je včasih, če se prej premisli, po drugi strani pa bi brez spontanih reči in otrok svet lahko bil mnogo manj lep.
IMo je vsekakor potrebno pred spocetjem otroka premisliti. Na eni strani je osebna zrelost ter situacijska zrelost dolocenega para.
IMO otrok je sad spolnega odnosa in nima aure svetosti. Ni oltar pred katerim se je treba klanjati in prinasati zrtve oz. darila. Je sopotnik za katerega je treba poskrbeti.
Podpis.
Stvar osebne zrelosti je tudi tehtanje. In iskreno, vcasih prevec tehtanja naredi skodo, namesto korist.
To sem hotela povedat.
Bottom line: IMO bi naredila enako. Verjamem, da imas dosti boljsi pogled v osebnost tvoje kolegice ter da jo "cutis", zato imas tudi pravico vmesati se. ce te je vprasala, ti je odpla vrata. IMO je povsem prav, da se ne obnasas v stilu - stara ko te *ebe, to je itak tvoj life. ce ne bi htela, da "popujes" te ne bi nic vprasala.
Na koncu bo itak sama odlocila. Se strinjam - prav je, da prijateljici povemo, kar mislimo, sploh če vpraša, je fajn, da se tudi potrudimo argumentirat zadevo. Več kot to pa ne moreš naredit. Lahko si samo rečeš: hej, včasih se vse to prav dobro izide.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
Zame ni otrok le ena muha, ki sem si jo trenutno "zaprdnila," ampak bitje, ki me potrebuje prisebno in odgovorno. In nekako se mi zdi, da bi bilo dobro pred spočetjem otroka vsaj malo premisliti in pretehtati določene reči. Kot berem, leta 2011 to ni več potrebno. 
