Rubin.
|
Pa sej ne morem verjet, da je že dva meseca, kar sem se nazadnje javila, ojej kako čas beži  .
Načeloma smo vredu, na vsakem pregledu so bolj zadovoljni z Gajo, na aparatu dr. spreminja nastavitve in Gaja jih dobro sprejema. Vzdrži tudi že nekaj časa brez kisika, ampak ne sme biti vznemirjena, torej kadar je dobre volje. Vedno več jo imam samo na kisiku, pa še tega občasno odklopim in kar lepo diha, saturacija ji sicer pade na 80, ampak tam tudi ostane, Gaja pa se glede tega nič ne sekira . Kadar pa se ji zamaši kanila in ima občutek, da ne more dihati - sploh če je to v spečem stanju, potem pa ni heca, je v trenutku modra in posredovati moram nemudoma. Tako da ja, še vedno je stresno, ampak gre na bolje. Se Gaji nič ne mudi, ima še ogromno časa in jaz kot zgleda tudi .
Sedaj sva/smo ogromno zunaj, na svežem zraku. Gaja "zunaj" še ni čist osvojila, zato je bolj zadržana in imam občutek, da komaj čaka da greva noter, kjer je vse poznano - kjer je "doma". Ampak bo to tudi.
Kot sem rekla, so v KC z njenim stanjem zadovoljni, vsaj kaj se pljučk tiče. Na zadnjem pregledu v marcu so namreč ob kontrolni UZ preiskavi ugotovili, da se je ledvični kamen, ki je bil lani velik okoli 6 mm povečal na 13 mm in ovira odtok urina iz ledvice, za to je le-ta tudi večja. Zadeva je kar kritična, zato sva hitro dobili datum za UZ drobljenje kamna v Lj. V Lj. so naredili dodatne zelo neprijetne in utrujajoče preiskave, ki pa so pokazale, da UZ drobljenje ne pride vpoštev, ker ima stenozo in je možna samo kirurška odstranitev kamna. Na tole op. pa je kljub nujnosti še daljša čakalna vrsta. Sedaj čakam na datum. Ni fajn. Sem mislila, da bo šlo na lažji način, pa očitno bo potreben težji. Vsaka operacija prinaša določena tveganja in možnosti okužb in me je posega kar malce strah, vseeno pa si želim, da je to čimmprej za nami.
Moram pa pohvaliti osebje na otroški kirurgiji v Ljubljani, izredno prijazni, strokovni, pripravljeni priskočiti na pomoč, res 1A.
Hvala VSEM, ki mislite na nas - resnično sem vam hvaležna in moram rečt, da imam kar slabo vest, ker se tako redko javljam. Gaja je sedaj vedno bolj živahna in v veliko veselje mi je se ukvarjati z njo. Lepo že sledi, rada gleda knjigice, se igra...., popoldne je na vrsti druženje z Malo miss, večeri pa so namenjeni tistemu, čemu mi ni uspelo se posvetiti čez dan in seveda možeku  . Včasih pa sem tako utrujena, da ob osmih že vse tri spimo .
Z eno27 sva že od samega začetka na vezi, tako da ji nudim pomoč in podporo kolikor lahko. In upam/vem da bo njena prezgodaj rojena deklica tudi takšna borka, kot je naša in vsekakor upam, da se enkrat spoznamo, glede na to, kako blizu živimo .
Tako babike moje, kakšna dobra misel, močna pestka v drugi polovici aprila nam bo prav prišla - poročam kako bova v Ljubljani opravile.
Stisnite svoje otročke k sebi, jih poljubčkajte in jim povejte koliko vam pomenijo in da jih imate neizmerno rade. Jaz to prakticiram že 5 let in pol, zadnje leto in pol pa kar v dvojni meri in vam povem - deluje zelo pozitivno, še bolj name kot na njiju .
Koala, ti pa kar poročaj - brez kančka slabe vesti .
< Sporočilo je popravil Rubin. -- 9.4.2011 20:26:55 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
...Je pa toliko lepše potem tako veselo novičko prebrat...
napisala) 
. Mi se imamo super. Koristimo sončne dneve za martinčkanje, Gaji sonček še sicer najbolj ne paše, ampak zunaj se pa čisto vredu počuti. Komaj čakam pomlad! 
....vsem ostalim pa tudi želim en lep dan...
Ob priliki naj se pa le kaj javi 
.
vse najboljše.Gaja za dve svečki
