ronja
|
Mislim, da iščeš razlog, da pustiš fanta, ker še nisi pripravljena na zvezo, ker hočeš bit z bivšim, s katerim pa ne moreš bit.
V čisto vsakem partnerstvu se zgodi, da si rečemo kaj, kar nam je žal, se zgodi, da narobe reagiramo, naredimo kaj narobe - obe strani. To ni čisto nič strašnega, kar "ne sodi v partnerstvo". To sodi v partnerstvo, ker to je reala - idealnega partnerstva ni - sodi pa tudi to, da se potem pogovoriš, kaj je narobe - in to tvoj sedanji sedaj obupno probava, ampak ti nočeš. Tako da če mene vprašaš, tu ni problem v njem.
Nenya, je čudno, da se mi je bivši znova pojavil v mislih?
Ne, sploh ni čudno - glede na tole:
namreč, bil je in vedno bo del mene, ne glede na to, s kom bom končala v prihodnosti. Ni me le posadil na motor, naučil me je vožnje z njim, tako da je inštruktor v šoli prav zijal, kako sem že pri drugi uri delala osmice in zaviranje v sili. Bil je čudovit človek, ob katerem sem dobila zaupanje vase in svoje odločitve, predvsem pa mi je dal vedeti, kakšno podporo ti lahko nudi ljubeč partner.
Je pa to čudno, da tako razmišljaš o bivšem, brez kakršnegakoli ampak zraven - da je bivši 1A s črtico, sedanji pa grozen, čeprav dela v bistvu točno to, kar si vsaka normalna ženska želi: da ga skrbi zanjo in da se proba zmenit, če je kaj narobe...
Trenutno sem pa res v dilemi, ali imam lahko takšnega človeka resnično rada, kajti takšnih izpadov žal ne vidim v partnerstvu...
Ne moreš ga imeti resnično rada - ampak ne zaradi tega prepira, ampak zato, ker je tvoje srce še čisto pri bivšem. zdi se mi, da si tip ženske, za katero noben moški ne bo dovolj dober. Ampak take navadno ostanejo same in ne preveč srečne... Če gledaš na formo in ne na to, kaj tiči zadaj (torej na vzrok - da ga je strah zate - ker te ima rad), potem boš vedno razočarana. Ker dobri fantje navadno niso mahnjeni na formo;). Poglej po rr - tiste, ki smo zadovoljne s svojimi partnerji, imamo praviloma fante, ki rečejo bobu bob, tudi to, da je kosilo zažgano ali da ima še katera druga dobro rit. Ne rečem, da vsem paše tak način - ne moreš pa rečt, da je nekdo slab zato, ker pove to, kar misli.
NIč ni narobe, če delaš kaj po svoje, vendar pa moraš sprejet možnost, da vsem ljudem pač to " po tvoje" ne bo všeč. To je tvoj riziko, sama se odločaš zanj. Ne moreš pričakovat navdušenja in bit užaljena, če ti človek pove po pravici, akr misli (da se boš raztreščila na cesti). Poleg tega: če bi na te besede ti reagirala drugače: lej, veš, da sem previdna voznica, ne mislim divjat, motor bom dala na ornk servis, itd..., da bi pomirila njegove strahove, potem bi ti tudi on bolj zaupal. Ti pa si jezna odvihrala z motorjem v bližnji lokal (on ni vedel, da nisi pila in da nisi vozila domov, recimo)... Po pravici povedano, če bi bila jaz tvoj fant, bi me tudi skrbelo.
morda bi bilo prav, da dobi vsaj priložnost za opravičilo, vendar se mi trenutno ob misli nanj še kar obrača v želodcu.
Ne mu dajat "priložnosti" zato, ker bi bilo to prav - ker ti mu itak ne daješ priložnosti, ker si s srcem še pri bivšem. Razumem, da ti je težko, vendar pa se boš prej ali slej morala spopast s preteklostjo in se odločit, kje želiš živet. Sicer bo vsak fant imel kako "grozno" lastnost, ki "nima kaj delat v partnerstvu". Ker VSI kdaj reagiramo narobe - pa smo vseeno srečni v partnerstvu, ker si to želimo in se trudimo.
Tudi to, da me non stop kliče že od petka in kar misli, da se bom morda omehčala in po 40-em klicu in 50-em SMSu odgovorila. To mi je nelogično, da odrasel tip ne razume, da ga bom že poklicala, ko bom pripravljena slišati njegov glas.
Če bi mu to napisala, bi verjetno čisto razumel - tako pa seveda nima pojma od pojma, kaj se dogaja v tvoji glavi.
Vseeno sem pa mnenja, da se nek normalen moški mora toliko kontrolirati, da ne užali ženske, za katero tako srčno trdi, da jo ljubi. Imam morda previsoka merila??
Imaš nerealna merila, zato, ker si nagnjena k idealiziranju - sebe in bivšega. NIkakor ga nočeš videt v celoti, niti sebe... Lej, vsi imamo tudi temno stran - če je ne sprejmemo, vsaj deloma (kolikor pač vidimo), potem se lahko ves čas samo pretvarjamo. Ja, se zgodi, da užalimo drug drugega. Ne nalašč, kot tebe tvoj fant ni nalašč užalil. Kot ti njega ne zavajaš nalašč, da imata partnerstvo, čeprav si s srcem še drugje. Delamo napake, ne nalašč. Večinoma jih lahko popravimo, če se potrudimo. On se trudi - da bi te dobil na tel. in bi se pogovorila. Ti si se enkrat v preteklosti tudi že odločila, da greš naprej (v bistvu 2x - ko si bivšega pustila in ko si začela s tem) in si se trudila, da bi bivšega prebolela, ampak ne še dokončno, saj boš ob vsakem problemu prišla na isto: bivši pa tega ne bi nikoli naredil, on me je pa tako lepo pomiril itd... Mislim, da lahko preboliš bivšega, lahko ti uspe s tem ali drugim fantom, ampak moraš spremenit sebe - to pa ni lahko in ni nujno, da si ti to želiš, ker večkrat omenjaš, da taka si in taka hočeš bit...
Kakor si želiš, da bi vsi napisali, da ga pusti, ker je on prasec, ker je rekel grdo, ker se ni veselil, ko si mu hotela naredit lepo presenečenje, da ga boš peljala na morje kot je tebe bivši in bi se imela tako lepo kot sta se imela z bivšim... ti tega ne morem napisat. Ker mislim, da ni tako. MIslim, da ni prasec. Mislim, da ni problem v njem, ker mislim, da se trudi (po tem, kar si pač napisala, poznam vaju ne). Mislim, da bodi poštena do sebe in do njega. Ne išči pri njem slabih lastnosti zato, da boš imela čisto vest, da ga pustiš, ker "te ni vreden". Ni treba, da je slabši, če nočeš bit z njim. Pač nočeš. Pač še nisi prebolela bivšega. To ni nič narobe. Daj si čas. Je pa narobe, če se delaš, da je vsega on kriv, ker pač ni bil navdušen nad motorjem in si ga zato "morala" pustit. To je pa zavajanje same sebe.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
Ker z družino smo po izgubi nekako razčistili med seboj in tudi sami s sabo, da takšna je usoda, čeprav je zelo težko, ne mine dan da ne pomisliš na osebo, ki si jo izgubil. 
. Tudi dokler nisva imela otrok, ne bi bil najbolj navdušen - ker bi se bal zame, ker me ima rad. Pa sem bila precej divja punca in je to vzel vzakup, navsezadnje je tudi on vsake toliko na urgenci:D. Ampak vseeno: za ljubega ti pač ni vseeno in če imaš občutek, da si z nečim škodi, pač nisi vesel, če sili v to. Tak pač je. 
