Včeraj me je razveselilo veliko stvari. Seveda pa so se mi najbolj vtisnile v spomin tiste, ki so se zgodile na koncu:

- prijetno kosilo v dobri družbi

- zmaga Olimpije (bi bil z veseljem tam, čeprav je vzdušje v dvorani še vedno daaaaleč od tistih zlatih dni... ja sem si vzel trenutek za nostalgijo ;))

- med tekmo uspel zlikati kup perila (prijetno s koristnim)

- Jelena (za neuke, poglavarka našega podjetja v Srbiji) sporočila, da je polna energije in zanosa (in sva vsak na svojem telefonu še pozno ponoči besno debatirala na chatu)

- Julijana poslala link na posnetek mojega intervjuja v Makedoniji. 

Hecno je videti samega sebe na TV. Sem mislil, da mi bo bolj glupo... Anyway, seveda razmišljam, koliko stvari bi se dalo povedati boljše, bolj jasno, z boljšimi poudarki. Ampak saj je vedno še "prihodnjič". Vsekakor pa me je posnetek spet spomnil na začetke. Zakaj sploh je Ringaraja? Ok. Eno je eksperiment, drugo je pomanjkanje pravih, kakovostnih relevantnih vsebin... a najpomembnejše je v življenju delati nekaj kar ti je blizu, v čemer uživaš in kar ti omogoča, da si še več z najbližljimi, pa čeprav na trenutke virtualno. 

Razmišljanje pa je šlo še dlje. Saj je kul biti na TV, ampak bottom line je čisto drugje. Ko sem na Moji ringaraji pogledal še, kaj počnejo prijatelji, sem videl, da je Ekovila objavila novo debato na forumu in tam se je skrivalo nekaj veliko bolj pomembnega. Bistvo tega, kar ustvarjamo je v odnosih, v bližini, v skupnosti, ki smo jo  oblikovali. Bistvo je v tem, kaj lahko naredimo skupaj, za dobro posameznika in dobro vseh nas. Ena takšnih stvari je recimo pomoč Anžetu: 

http://www.ringaraja.net/forum/m_4697862/mpage_1/key_/tm.htm#4697862 

V vsakem primeru je kul biti del tega teama, ki premika meje ne samo v Sloveniji, ne samo v tujini, v glavah in ravnanju posameznikov. Kul je biti del te skupnosti, ki stvari dela s srcem. 

Ej, pa še Olimpija je zmagala... :-D Manjkala sta le še Rok in Maja z zelenim šalom za vratom. Ampak tudi za to bodo nove priložnosti.