|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 19:52:18   
A648
oh, kje naj sploh začnem, ko se človeku spremeni živlenje za 360 stopinj?
Tako zelo zelo sem user posted image  da vam enostavno nemorm povedat. No začnem z tem da sva z fantom šla po porodu živet k njegovi družinci saj moja družina je bla njemu ohh in sploh fuj.Čeprav nevem zakaj enostavno nikol mu niso nč naredili ampak ni hotel bit čeprav imamo veliko hišo in ogromno prostora.s težka sem se z trbuhom in potovaljko odpravila skozi moja vrata ampak kaj čmo, nekje moreva bit in popustila sem jaz. sedaj živiva  z njegovimi  v 50 m2 nas je 6, ampak jaz enostavno nemorem in nemorem več!! Mene me tukaj DUŠIiiii, vse kar nardim ni prav, vse kar dam otročku ni prav, vedno enake besede tašče( kakšna žena pa si , seveda ker sem po 4 urah likanja dala fantu za zlikat 2 majčki, pa ker fant mene perilo po tleh pa jaz ne dam v koš) , tašča žali moje starše. Meni se že meša od bolečine od vse žalosti ki jo nosim v sebi, vsak dan je zame jokast, potrt, moj  otrok  ki ima 4 mesece me pa tako gleda ko jočem... tega pa nočem da gleda in vse to občuti,. pa še dojim ga!

Moj fant pa sam po mojim pljuva, zmerja jih pred mano, o meni samo grde stvari govori, 2x na dan me poljubi, že najmanj 1 leto nisem iz njegovih ust slišala da bi mi reku Rad te imam, ljubim te... Ko sem rodilila mi ni kupu niti en čokolatin, niti me objel in pohvalu..no seveda ko pa pride noč sem pa Rožca najlepša....Najbolj pa me boli da nikol ne drži z mano,ko me kdo napada al zmerja, pa vse kar imava res vse od avta, postelje, otroških oblek, igrac, čiszo vse je od tega ker moji starši financirajo, pa pol jim reče: gnjusii... mene me kr srček zaboli....
Ko sem ga vprašala a se bova poročila je reku, da on o poroki z mano niti ne razmišlja...
Zelo rada bi šla na svoje vendar on vedno vse najde, pa da ni dnarja, pa to pa ono.. jaz pa cele dneve samo  gledam za stanovanja pa vse... ress da nisva finačno na vrhuncu ampak bi moji starši nam pomagali( plačali bi mi najem)..

Poleg tega sem pač oseba katera rada ljubi in je rada ljubljena ,, ljubezen mi pač pomeni vse,, obožujem ko me kdo pocrklja, stisne, prišepne lepe besede, v glavnem mi da vedat da sem edina in sveta za njega..
Od mojega fanta kaj katega lahko sanjam, skupi sva 5 let, ampak tak je kake 2 leti od kar sva začela z krizo sexa  nažalost. Vse to pogrešam počutim se votla, brez vsebine brez veze. Fanta imam res rada vendar me vsak dan bolj odriva od sebe, tako si želim ljubezni , tega šravfanja v trebuhu, tega da ko vidim dragega bi se kr sesedla, da ko me takne se kr naježim. ega pri meni že lep čas ni. Mogoče ni več ljubezni do njega?še sama nevem...


Že sem razmišljala da bi odšla sama z otrok nazaj k sebi  domow in zaživela na novo... tako živlenje kot imam sedaj si ga ne želim in ni za živet... Nemesto da bi bla vesela, uživala v vlogi mame sem potrta, depresivna in me je strah da se mi en dan ne zrola ker mam občutek da nemorem več!
Trdudim se zelo se trudim vse potrpet in požret ampak negre več in konec. do sedaj sem bila tiho, nikoli nič odgovarjala , niti družine branila ko so jo napadali...Mislim pa da vse to vpliva na najino zvezo...
A je prav da grem sama? naj še potrpim in se prepustim usodi?
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 19:58:10   
Anonimen
Pojdi. Čimprej. Sama. Lahko živiš lepše, čeprav sama z otrokom. Manj težko bo. Prikolice, samo zato, da bo imel otok očeta, ne rabiš. Tak oče lahko nardi otroku več škode kot koristi.

user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu A648)
  Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 20:00:11   
Anuška79
Po tem, kar pišeš, bi se jaz z malim odselila. Če so ti starši pripravljeni priskočiti na pomoč, domov ali pa na svoje. Sama z otrokom. Ker, če je danes tako, bolje ne bo nikoli, lahko je le slabše.

Kar pogumno, zberi se in naredi ta korak zase in za otroka. Ta trenutek morda boli, a dolgoročno je to pametna odločitev.

(odgovor članu A648)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 20:00:31   
Alfabeta
IZVIRNO SPOROČILO: A648

Moj fant pa sam po mojim pljuva, zmerja jih pred mano, o meni samo grde stvari govori, 2x na dan me poljubi, že najmanj 1 leto nisem iz njegovih ust slišala da bi mi reku Rad te imam, ljubim te... Ko sem rodilila mi ni kupu niti en čokolatin, niti me objel in pohvalu..no seveda ko pa pride noč sem pa Rožca najlepša....Najbolj pa me boli da nikol ne drži z mano,ko me kdo napada al zmerja, pa vse kar imava res vse od avta, postelje, otroških oblek, igrac, čiszo vse je od tega ker moji starši financirajo, pa pol jim reče: gnjusii... mene me kr srček zaboli....
Ko sem ga vprašala a se bova poročila je reku, da on o poroki z mano niti ne razmišlja...


Nočem biti kritična....ampak.... a ti bi se pa še poročila z njim, on te pa blati, o tebi grfo govori, da ostalega niti ne naštevam?!?!?

Takole na hitro, od daleč, ko ne poznam celotne situacije....Jaz bi definitivno spokala, ne glede na to koliko bi bil star otrok. Pa če ne bi imela kam drugam, nazaj k svojim. Da nekdo tako hodi po tebi, OMG. Jaz bi ziher šla in njega in njegove poslala nekam. Samo za to je treba trezno glavo in velikoooo poguma.

(odgovor članu A648)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 20:01:25   
Serendipity
Težko je nekaj svetovati ...

Pretehtaj situacijo trezno in mirno še enkrat. Če je res tako kot praviš, če nisi ljubljena in te duši potem je mogoče drugje lepše zate. Za vaju z user posted image . Premisli ali ga ti ljubiš, ali ga ti hočeš ob sebi a obenem pazi da otroku ne odtujiš očeta (pač nista skupaj, zdrave stike pa ohraniš)

(odgovor članu A648)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 20:02:55   
Anonimen
Punca, popokaj kufre in otroka ter odidi tja, kjer si zaželena in te imajo radi. V tem okolju ki si zdaj, to definitivno nisi. Sliši se težko, a bo zate in otroka definitivno bolje!

(odgovor članu A648)
  Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 20:06:59   
Anonimen
praviš da si oseba, k rada ljubi in je ljubljena...men ne zgleda iz prebranega, da si ljubljena. lahko pa mam čudne poglede na touser posted image
samo spokaj ono potovalko, otročka in adiiiijo. pa da nebi pogledala nazaj.in pošlihtaj življenje zase in za otroka. ljubi sebe. pol bo pa pršu kak tak, k bo ljubil tebe. tko kot se to dela.
pa srečnouser posted image

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 20:09:59   
Anonimen
Joj....samo bejzi....cimprej.

(odgovor članu A648)
  Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 20:10:55   
principessablu
punca moja draga,pa kva maš to za enga vraga???

če se ceniš in glede na to da imate doma veliko hišo,spokaj takoj ne jutri,pojutrišnjem,drug teden ampak TAKOJ,vedi da takšno obnašanje tvojega fanta ni normalno in se spremenil ne bo,ne čakaj sprememb,kajti največ bo občutil otrok,saj slaba energija v stanovanju se prenaša,predvsem na malčke,nek velik modrec pravi da dokler ne zapremo starih vrat,se nova ne morejo odpreti,to je povezano z vsem,z službo,vezami,prijateljstvmi....zaslužiš si biti ljubljena,vendar najprej se začni spoštovati in ljubiti sama sebe,potem pa pride vse ostalo,ne skrbi,našel se bo nekdo,ki bo sprejel tebe in tvojega otročka,morda celo bolj kot tale sedajšnji....če ti srce joče sedaj,bo mogoče jokalo ko ga boš zapustila,vendar punca pogum jok bo kar naenkrat izginil in zalčela boš dihati in biti končno srečna....


Potrudi se zase in za otročka,

vso srečouser posted image user posted image pa hitro kot taleuser posted image

(odgovor članu Alfabeta)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 20:12:15   
Anonimen
Po napisanme sodeč nimaš več kaj iskati pod isto streho s tvojim partnerjem.
tu ni ljubezni,ker,če bi te ljubil,bi te tudi spoštoval,to spada v skupno življenje,brez tega ni ljubezni.pustiš se,da delajo s teboj kot s smetjo?
Vzemi se v roke in končno odrasti in pojdi stran,k tvojim domov,pravk tistim,ki jih tako žali ta tvoj in njegovi.Če se spoštuješ in,če spoštuješ svojce se poberi stran,ničesar ne boš zgubila.In,če je ljubezen na njegovi strani,pravim,če,bo prišel za vama dvema,če pa ni,pa tok bolše.Za otokovo srečo in tvoj dušni mir pojdi.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 20:13:42   
zvezda71
Pojdi, čimprej če zmoreš. Če še ne zmoreš si pišči svetovanje, nekoga s kom se boš lahko pogovorila. Če rabiš več informacij piši na ZS.

(odgovor članu principessablu)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 20:23:22   
želva
IZVIRNO SPOROČILO: A648


Že sem razmišljala da bi odšla sama z otrok nazaj k sebi  domow in zaživela na novo... tako živlenje kot imam sedaj si ga ne želim in ni za živet... Nemesto da bi bla vesela, uživala v vlogi mame sem potrta, depresivna in me je strah da se mi en dan ne zrola ker mam občutek da nemorem več!
Trdudim se zelo se trudim vse potrpet in požret ampak negre več in konec. do sedaj sem bila tiho, nikoli nič odgovarjala , niti družine branila ko so jo napadali...Mislim pa da vse to vpliva na najino zvezo...
A je prav da grem sama? naj še potrpim in se prepustim usodi?


Saj, že sama prav razmišljaš, to ni življenje vredno ga živeti. Seveda je prav, da greš sama z otrokom.To je največ kar lahko narediš zato, da se bosta oba imela lepo. Življenje brez žaljivk, in še kdaj polno ljubezni z nekom drugim, ki te bo vredn, ker tvoj fant te ni!
Spokaj čimprej, sploh pa če imaš družino, ki te podpira, kar očitno imaš. Zberi pogum user posted image user posted image user posted image user posted image lahko je le bolje. Srce se bo že zacelilo, misli malo nase in na otročka.


_____________________________

Vedno več nas je!

(odgovor članu A648)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 20:39:49   
total
Če hočeš imet še kaj od življenja spakiraj pa pejt....tukaj nimaš prihodnosti,ne ti ne otroček.

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!


(odgovor članu želva)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 20:47:34   
lewinsky
Punca, popokaj kufre in otroka ter odidi tja, kjer si zaželena in te imajo radi. V
tem okolju ki si zdaj, to definitivno nisi. Sliši se težko, a bo zate in otroka definitivno bolje!

Se podpišem! Če so ti starši pomagali do sedaj, ti bodo verjetno zdaj še bolj!
Držita se z bebico in držim pesti,da urediš kar najbolje!




_____________________________

Za vsakim dežjem posije sonce!

(odgovor članu želva)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 20:49:15   
MALINČICA
Težko je svetovati take življenjske odločitve, ker je pač napisana samo ena stran dveh svetov. Ampak, glede na napisano, pošteno premisli, če res želiš, da tvoj otrok raste v takem okolju.  Že fizično, je težko na 50m2 živeti še s petimi ljudmi, kar se vajinega odnosa tiče pa tudi ni ravno vzpodbudno okolje, no.

Po moje tukaj ne bo sreče zate. Mogoče moraš postati močnejša in odit od njega. Ampak spet boš šla k svojim staršem, spet boš odvisna od nekoga....
Ne poznam tvoje ituacije, ne vem ali si zaposlena ali ne....
Ampak kot starš moraš, MORAŠ postati samostojna. Moraš se potruditi in sama poskrbeti za svojega otroka. Kar pa ne bo lahko, bo pa najbrž lažje kot pa sedaj.
Nekje nekdo čaka, da bo ljubil iz vsega srce ravno tebe, pa zaslužiš si to!

_____________________________

I´ve got mommy wrapped arround my finger...

(odgovor članu total)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 20:50:34   
TRIŠ
Spokaj čimprej ker tale si te definitivno ne zasluži.Vedi pa da si ti dobra žena in super mamauser posted image user posted image user posted image oni pa naj se žalijo med sabo.Če žalijo starše ,s tem žalijo tebeuser posted image

(odgovor članu Serendipity)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 20:59:36   
tina a
Odidi še danes. In ne oziraj se nazaj ...

Stopi v srečnejše in svetlejše življenje. Najprej ljubi sebe in otroka. Vidva sta sedaj na prvem mestu. Na začetku bo težko, ampak bo vsak dan lažje.

Zaupaj sama sebi in tistemu kar čutiš.

user posted image user posted image user posted image

_____________________________

"Ne daj se Floki! Ostani psetino!"

(odgovor članu A648)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 21:14:21   
tanjusi
moj je samo enkrat samkrat nekaj čez mojo družino rekel pa niti ne tako groznega pa sma na licu mesta razčistila da tega pa niti slučajno ne bom poslušala pa je blo ok.Zamisli si da bi ti žalila njegove, mal ga vprašaj kako bi se počutil. Pa če si mu samo zvečer dobra, pol pa naj gre v javno hišo .....

_____________________________

ne hodi pred menoj, morda ne bom sledil,
ne hodi za menoj , morda ne bom vodil.
hodi ob meni in mi bodi prijatelj.
(a camus)

(odgovor članu TRIŠ)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 21:19:06   
Laubica
idi

_____________________________

smo družina laubekov:ata laubek
mama laubica
pa dva mala laubičarja

(odgovor članu tanjusi)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 21:24:30   
vcugmas2
Pojdi domov, ker očitno imaš dobre starše če vama še sedaj finančno pomagajo.
Tega tipčka pa pusti njegovi mamici.

(odgovor članu Laubica)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 21:33:22   
kitikat
sem prebrala tvojo zgodbo, nic ne bo boljs to  mi lahko verjames! pojdi domov s svojim otrockom, to je edina moznost da se tvojemu dragemu kej v glavi obrnilo in bo dojel da tko ne mores zivet. ce se pa ne bo  spremenil pa bolje za te in za tvojega otrocka da ne zivita v taksnem okolju. naredi to zase, ce ne pa za svojega otroka!!!! 

(odgovor članu A648)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 21:48:09   
petra123
Žalostno, ampak raje pojdi,ti bo lepše.

(odgovor članu kitikat)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 21:53:40   
aprilčica07
Punca, bejž stran od tam... Pojdi domov za začetek, k tvojim, ki te imajo radi in ti bodo zagotovo pomagali.
Poštimaj si življenje tako, da bosta z malim srečna!

(odgovor članu kitikat)
Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 22:16:04   
Mandek
Dve leti nazaj sem se prvič v obupu in žalosti, strahu in želji po novem, obrnila na ta forum. Živela sem z nekom, ki ga nisem več ljubila, kljub temu, da je bil zlat človek. In nekako sem takrat mislila, da si bom pač samo prebrala odgovore, njega pa ne bom zapustila, ker ga nisem želela prizadeti.
Moja situacija ni bila tako huda kot tvoja in če bi se človek prilagajal vsakdanjosti in pasivnosti ter pridvidljivemu življenju, bi lahko ostala. Tako pa si nisem želela, a nikjer ni bilo poguma.
Na mojo temo se je odzvalo ogromno število uporabnic in niti ena sama mi ni napisala naj ostanem, ampak naj grem dokler še lahko. In vsak dan znova sem prebirala vedno ene in iste odgovore in slika je postajala jasnejša. Tisto življenje ni bilo zame. Če sem si to uspela priznati in izpostaviti svoj problem, sem samo potrebovala kup ploskajočih rok in vzpodbudnih besed. jaz sem jih dobila in jaz sem jih, verjela ali ne-kljub hudičevo težkim časom in še težji odločitvi-tudi upoštevala.

Nekega dne sem preprosto odšla. Če je bilo hudo? Svinjsko, da ne rečem drugega. Niti tebi ne bo lažje. Ne smeš pričakovati, da boš prvi dan cvetela ali da boš v roku enega tedna pozabila. Ne boš. Rane se celijo dlje. najboljše, kar je pri vsem tem, pa je, da nobena rana ne ostane odprta. Ko bo prišel čas, boš vedela, da si ravnala prav. To najbrž veš že sedaj, ampak te je strah. Iz lastnih izkušenj ti lahko rečem, da ima strah ogromne oči, znotraj je pa votel. Vedno se zmore. Imaš starše in podporo (jaz je nisem imela), imaš ogromno ljubezni, ki ti jo bodo dali. Nihče ne potrebuje ob sebi ljudi, ki so hudobni in žaljivi.

Resnično ti želim, da ti bo uspelo in da boš ubrala razumnejšo pot...Zase in za tvojega otroka. To je vse, kar šteje.
Srečno.


_____________________________

Bistvo je očem skrito. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. (Mali princ)

(odgovor članu petra123)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: zelo zelo velika žalost-pomoč!
11.9.2008 22:50:35   
Palčica*
Pozdravljena,

Všeč mi je bil post moje predhodnice. Tako realen,pa vendar dobronameren.
Tudi jaz mislim podobno kot ona. Mogoče samo majhna tolažba ali vzpodbuda,da boš lažje naredila tisti prvi korak.
Vprašaj se ali greš lahko na slabše oziroma kaj (poleg tega da ga imaš rada in to da "ima" otrok očeta) te še toliko veže nanj da ne greš. Kaj je tisto kar ima,da je še vredno vztrajati.
Kot si rekla...otrok čuti kaj se dogaja s Tabo. Ne verjamem,da si želiš da bi odraščal v tem. Sigurno si zanj želiš vse kaj drugega prej.

Mislim,da ne bi bilo narobe,če se odseliš...Mir,podpora,mogoče ne tista ljubezen ki jo ta trenutek želš (partnerska),a ljubezen zagotovo in to potrebuješ,tako Ti kot tvoj otrok...to Te čaka na drugi strani. Predvsem pa to,da zmoreš sama,da nisi, NiKAKOR ne slaba mama,ki ne ve kaj potrebuje njen otrok. Pa saj se niti časa nimata spoznavati,ker ga očitno vsi poznajo bolje od tebe,kajne?
Zakaj vztrajati v nečem,kar nikoli ne bo zate?
Vem,strah naredi ogromno,a če že ne zmoreš kar naenkrat,počasi razmišljaj o teh korakih.Tako boš zmanjšala šok,pritisk in res odšla. Predvsem boljšemu življenju nasproti.

Nikjer ne piše,da moraš tvojemu konstantno braniti svoje starše,jih pred njim opravičevati...nimaš zakaj.
Verjamem,da si želiš,da bi zmogla svojemu otroku dati vse to kar sta zmogla dati tebi tvoja starša. In če je res tako je odgovor na dlani.

Ja lahko se zgodi,da je to konec odnosa s tvojim partnerjem. Lahko pa se pravtako zgodi,da si bo nadel nova očala in začel drugače-z Vama. Ampak dokler je vse tako kot je, mu ni treba. Verjameš?
V vsakem primeru-iz tega se bo izcimilo nekaj dobrega.

Napačne odločitve ni,so samo priložnosti za učenje.

Srečno !

_____________________________

Moja največja sreča,moje sonce,moje življenje - moj Aljaž 30.5.2007

(odgovor članu Mandek)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Kako povečati možnosti za zanositev
To so načini za hitrejšo zanositev - spremljanje plodnih dni, zdrav življenjski slog in redni spolni odnosi. Ob težavah ...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Kam z otroki za noč čarovnic 2024?
Letos bodo noč čarovnic po Sloveniji zaznamovali številni dogodki za otroke, od zabavnih delavnic do strašljivih dogodiv...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




gluten
1hruška

Kdaj ste začele uvajati gluten?

pred 6. mesecem (29%)

med 6. in 7. mesecem (50%)

po 7. mesecu (14%)

po 1. letu (7%)


Število vseh glasov: 163

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!