|
A648 -> zelo zelo velika žalost-pomoč! (11.9.2008 19:52:18)
|
oh, kje naj sploh začnem, ko se človeku spremeni živlenje za 360 stopinj?
Tako zelo zelo sem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] da vam enostavno nemorm povedat. No začnem z tem da sva z fantom šla po porodu živet k njegovi družinci saj moja družina je bla njemu ohh in sploh fuj.Čeprav nevem zakaj enostavno nikol mu niso nč naredili ampak ni hotel bit čeprav imamo veliko hišo in ogromno prostora.s težka sem se z trbuhom in potovaljko odpravila skozi moja vrata ampak kaj čmo, nekje moreva bit in popustila sem jaz. sedaj živiva z njegovimi v 50 m2 nas je 6, ampak jaz enostavno nemorem in nemorem več!! Mene me tukaj DUŠIiiii, vse kar nardim ni prav, vse kar dam otročku ni prav, vedno enake besede tašče( kakšna žena pa si , seveda ker sem po 4 urah likanja dala fantu za zlikat 2 majčki, pa ker fant mene perilo po tleh pa jaz ne dam v koš) , tašča žali moje starše. Meni se že meša od bolečine od vse žalosti ki jo nosim v sebi, vsak dan je zame jokast, potrt, moj otrok ki ima 4 mesece me pa tako gleda ko jočem... tega pa nočem da gleda in vse to občuti,. pa še dojim ga!
Moj fant pa sam po mojim pljuva, zmerja jih pred mano, o meni samo grde stvari govori, 2x na dan me poljubi, že najmanj 1 leto nisem iz njegovih ust slišala da bi mi reku Rad te imam, ljubim te... Ko sem rodilila mi ni kupu niti en čokolatin, niti me objel in pohvalu..no seveda ko pa pride noč sem pa Rožca najlepša....Najbolj pa me boli da nikol ne drži z mano,ko me kdo napada al zmerja, pa vse kar imava res vse od avta, postelje, otroških oblek, igrac, čiszo vse je od tega ker moji starši financirajo, pa pol jim reče: gnjusii... mene me kr srček zaboli....
Ko sem ga vprašala a se bova poročila je reku, da on o poroki z mano niti ne razmišlja...
Zelo rada bi šla na svoje vendar on vedno vse najde, pa da ni dnarja, pa to pa ono.. jaz pa cele dneve samo gledam za stanovanja pa vse... ress da nisva finačno na vrhuncu ampak bi moji starši nam pomagali( plačali bi mi najem)..
Poleg tega sem pač oseba katera rada ljubi in je rada ljubljena ,, ljubezen mi pač pomeni vse,, obožujem ko me kdo pocrklja, stisne, prišepne lepe besede, v glavnem mi da vedat da sem edina in sveta za njega..
Od mojega fanta kaj katega lahko sanjam, skupi sva 5 let, ampak tak je kake 2 leti od kar sva začela z krizo sexa nažalost. Vse to pogrešam počutim se votla, brez vsebine brez veze. Fanta imam res rada vendar me vsak dan bolj odriva od sebe, tako si želim ljubezni , tega šravfanja v trebuhu, tega da ko vidim dragega bi se kr sesedla, da ko me takne se kr naježim. ega pri meni že lep čas ni. Mogoče ni več ljubezni do njega?še sama nevem...
Že sem razmišljala da bi odšla sama z otrok nazaj k sebi domow in zaživela na novo... tako živlenje kot imam sedaj si ga ne želim in ni za živet... Nemesto da bi bla vesela, uživala v vlogi mame sem potrta, depresivna in me je strah da se mi en dan ne zrola ker mam občutek da nemorem več!
Trdudim se zelo se trudim vse potrpet in požret ampak negre več in konec. do sedaj sem bila tiho, nikoli nič odgovarjala , niti družine branila ko so jo napadali...Mislim pa da vse to vpliva na najino zvezo...
A je prav da grem sama? naj še potrpim in se prepustim usodi?
|
|
|
|