Vijoličarka
|
nana13, najprej si zapomni, da so posesivneži zelo zviti. Najbrž situacija ne traja samo 10 mesecev, ampak že od začetka. Pred 10 meseci je samo presegel prag tvoje tolerance, ali pa ti je kliknilo v možganih, da nekaj ni v redu. S posesivnežem se nimaš kaj pogovarjati oziroma pogovarjati. Nič ne pride do njih. Prepričani so, da z njimi ni prav nič narobe, so mojstri poniževanja in zbujanja občutka krivde in nesigurnosti. Zato je prvo, kar moraš storiti, nehati tratiti energijo zanj. Poskusi se strenirati, da te njegove akcije ne bodo prizadele - ne misli na to, kaj se trenutno dogaja, ampak misli na prihodnost. Ko boš v srcu naredila križ čez njega, potem napravi taktičen načrt. Vendar o tem mu nič ne govori, ker bo drugače potrojil svoje napore, da te dotolče in če te dotolče potem, ko si se že enkrat malo vzdignila, se lahko zgodi, da ne boš nikoli več vstala. Koliko se lahko zaneseš na pomoč svoje družine in prijateljev? Če prav razumem, bi se rada vrnila v domači kraj, kjer imaš neko bazo. Mogoče ne bi bilo slabo, če bi se zatekla v varno hišo. Od tam bi lahko, ob pomoči strokovnjakov, vso energijo lahko usmerila v reševanje stanovanjskega problema in nove službe. Ker je za pričakovati, da bo delal težave tako glede skrbništva, kot preživnine, ti bo strokovna pomoč prišla zelo prav. Naredi načrt, ne ukrepaj na hitro in ne razčiščuj z njim. Važno je da ti veš, da nisi nora, njega ni treba prepričevati. On čisto dobro ve, da ti nisi nora, ampak hoče da postaneš. Rešiti se moraš že zaradi otrok, ker otroci pijejo kot goba te čudne odnose.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|