Naja31
|
IZVIRNO SPOROČILO: Petka09
IZVIRNO SPOROČILO: Katy78
Jaz pa mislim, da ni na mestu, da nekatere obsojate, če mama pravi, da je njen dojenček nemogoč. Ko si utrujen in enostavno ne zmoreš več, si jezen sam nase in tudi jaz priznam, da včasih rečem, da je siten, zoprn in nemogoč, pa čeprav vem, da ni kriv on, temveč jaz, saj sem jaz utrujena in izčrpana. Pa to nima nobene veze s tem, ali stopaš na pot materinstva z realnimi ali nerealnimi pričakovanji. Ko si prvič mama, ne moreš imeti nekih hudih realnih pričakovanj, ker sploh še ne veš, kaj te čaka. Moj lumpi je nadpovprečno živahen in zahteva zadnje atome mojih moči in ko sem si včasih mislila, joj, kako je siten in tečen, sem imela prav slabo vest. Pa je nimam več, ker ne verjamem, da je veliko takih "idealnih" mamic, ki niso bile zaradi utrujenosti in izčrpanosti na robu obupa in so same pri sebi rekle, kako siten je njen dojenček. Ja, so sitni in jokavi zaradi raznoraznih stvari, od bolezni do zobkov do tega, da odraščajo in se jim širijo obzorja, oni pa so s svojo majhnostjo in nerazvitostjo omejeni in pač vsega ne zmorejo. In tudi mama ne zmore vedno vsega z največjim nasmeškom na obrazu in to ni nič obsojanja vredno.
Katy, absolutno se podpišem pod tvoj post!
Meni se dostikrat zdi, da mamice sploh nočejo priznati same sebi niti ostalemu svetu, da ti pa tudi dojenček včasih stopi "na živc", pa čeprav je majhen in nič kriv. Saj smo samo ljudje. Mamica se nonstop razdaje samo za dojenčka pa še vse drugo je treba poštimati.
Saj pa moraš biti res superwoman, če resnično z nasmeškom na obrazu zmoreš podnevi animirati zahtevnega dojenčka, opravljati gospodinjska dela, ponoči, ko pa bi bil čas za spanje, da se vsi spočijejo, pa dojenček joka, ne more spati, se doji.... Mislim, da je povsem na mestu, če bi vsaka priznala, da je kdaj kakšno obdobje tudi zelo težko! Pa sploh, če še imaš kakšnega otroka od prej, ki tudi zahteva pozornost.
Alena, moj nasvet: poskušaj najti tisto od goste hrane, kar bi mu bilo dobro, ali pa poskušaj tisto skuhati s kakšno začimbo zraven, ki bi mu bila všeč... Ali pa zelenjavo lepše aranžiraj na krožnik (v obliki kakšnih živalic itd.)... Če ponoči nočeš dojiti, potem nehaj. Vendar bo težko, če bo čez dan in zvečer pred spanjem jedel samo mleko (zato pa je lačen in se ponoči zbuja). Pa probaj s kakšno kašico, če bi mu bila res dobra za zvečer pred spanjem. Saj vem, da je težko.. Zato brez vesti naredi tako, da boš končno zadovoljna in s tem tudi dojenček!
Mamice si to že priznamo, samo okolica nas zaradi tega obsoja, in potem tega ponavadi ne upamo na glas povedati. Ker je očitno neko splošno pričakovanje, da enkrat ko imaš dojenčka, moraš biti konstantno srečen in zadovoljen, in sploh nobenega ne briga da si utrujena kot zombi in da dojenčki niso vedno eno samo veselje.
Ampak na srečo vse to mine. In tudi pri tebi bo. In dojenček bo začel spati.
Moja oba sinova sta kar se tiče nočnega spanja obup od obupa. Pri prvem sem nekako tako kot rija bila šokirana,pri drugem pa sem mislila, da ne more biti tako hudoi kot pri prvem, pa je bilo še slabše. Do12ega meseca se je zbujal na pol ure, vsako noč.Pomagalo ni nič. Zdaj je star 1 leto in pol, v celoti prespana noč je mogoče 1x na mesec, zbudi se 1x do 2x, kar je super v primerjavi s prej.
|
Natisni
Zaenkrat moram reči, da poleg dveh malčkov še ne vemo, kaj je to neprespana noč. 
. 
. 
Kot da je dojenček vsega kriv ... ajde, nemogoč otrok bi še šlo, ampak dojenček 
tudi. Sedaj vidiš, da so drugje še hujše situacije, pa nobena ne pravi, da ima nemogočega dojenčka. 
