nemogoč dojenček (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Novorojenček, dojenček



Sporočilo


alena* -> nemogoč dojenček (20.9.2009 6:38:39)

Stari 9 mesecec, dojili smo se zjutraj, zvečer in ponoči, čez dan jedli gosto hrano, ki je sedaj noče več, tako da smo spet samo na dojenju, tudi ponoči, min. 3x, ko se dobesedno nažira. Zbuja se non stop, že tri mesece nič ne spimo, na koncu z živci. Spi od 21h do 5h, čez dan tudi samo 30 min. Zobje niso, ker jih ima že 6, ostalih ni na vidiku. Flaške in dude noče. Kaj naj naredim, naj pustim lačnega, v upanju, da bo jedel gosto hrano ali naj dojim, ko si zaželi? Mi gre to dojenje počasi na živce, sploh ne prenesem več tega občutka in najraje bi nehala.




ona -> RE: nemogoč dojenček (20.9.2009 8:07:15)

Glej,verjamem,da je naporno,zdi se mi,da si ti ful nervozna in zato to tvoje počutje vpliva na dojenčka,ki se mogoče odraža v tem ˇˇňespanjuˇˇ
Otroci ful občutijo naše rzpoloženje,še zlasti,če jih dojimo...provj se sprostit,mogoče naj ti otroka za nekaj uric kdo drugi prevzame,da boš lahko malo v miru ali se vsaj naspala...
Glede hrane,ne sekiraj se zaradi goste hrane,če noče pač noče...ko bo lačen,bo že pojedel tudi drugo hrano...
Dud in flašk pa noč,ker dobi tvoje prsi in mu to zadostuje...
Jaz ti želim uspešno prebroditev krize in vsekakoe naj ti nekdo pomaga...




zez76 -> RE: nemogoč dojenček (20.9.2009 8:53:44)

Mi smo imeli čist isto pri 8 m (pred 14 dnevi) pa smo našega mulčka čez dan malo dali k babici in je tam jedu vse oz ogromno! Zbuja se ponoči še vedno (celo noč je prespal samo 1x) ! tudi naš nima dude, flaše tko da nam je težje. Se pa tolažim,da bo pa pol lažje! Srečno!




manna -> RE: nemogoč dojenček (20.9.2009 9:31:41)

Nimam izkušenj s tem, lahko pa rečem to, da še celo na forumu o dojenju (LLL) pravijo, da sta pri dojenju prisotna dva, ki morata biti zadovojna, če mati ne more več, pa nima smisla vztrajati, še posebej če te dela tako zelo nervozno. 




rija -> RE: nemogoč dojenček (20.9.2009 9:45:42)

verjamem, da si utrujena....katera pa ni....ampak "nemogoč dojenček"[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

ni. taki pač so. eni bolj, drugi manj.

kaj boš pa potem pri recimo 3 ali 4 letih delala, ko ti bo zavestno pil kri[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

moj ni spal celo leto in pol....od rojstva naprej....in sem bila kot zombi....nervozna, utrujena....pa vendar sem si bila veliko sama kriva, ker sem rodila z neko utopistično idejo, da dojenčki samo jedo in se hranijo, pa vmes parkrat polulajo in pokakajo....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] če bi stopila z realnimi pričakovanji v materinstvo, bi bilo po moje bistveno lažje...

ampak, po bitki biti general.....




zmajaz -> RE: nemogoč dojenček (20.9.2009 11:02:00)

Se strinjam z manno - dojenje mora biti prijetno tudi zate, ne samo za dojenčka. Če te dela nervozno, bo res boljše, da postopoma nehaš - navsezadnje ne gre za novorojenčka, ampak za 9-mesecev starega otročka. Pravijo, da je sicer za otroka dobro, da se doji vsaj do enega leta, vendar ne za vsako ceno. Najpomembnejši so vendarle prvi meseci. Če ti nič več do dojenja, ga pač ukini. Če ne sprejme flaške, mu tekočino dajaj po žlički, lahko poskusiš tudi s slamico ali kar s kozarčkom, hrano pa poskusi najti neko takšno, ki mu bo všeč. Naša prva se je do 6. meseca izključno dojila, potem smo ji pa začeli dajati GH, pa je ni marala. Že ko je videla žlico, je bil jok. Bila sem odločena, da ji ne bom dajala nobenih frutkov in podobnih zadev, ampak ji bom kuhala sama, pa ni šlo, ker sem lahko vse zmetala proč. Frutkov ipd. tudi ni marala in jih še zdaj ne je, je pa sprejela Milupine mlečne kašice, ki že vsebujejo adaptirano mleko, še posebej tisto z okusom čokolade. Dolgo ni jedla nobene druge GH kot te kašice - ko se je pri 10 mesecih sama odstavila zaradi moje nosečnosti, so bile te kašice nekaj časa skoraj njena edina hrana, ker nič drugega ni marala. V glavnem poskusi najti nekaj, kar bo rad jedel, pa bo lažje. Ker če nečesa ne marajo, so rajši lačni, kot da bi jedli - vsaj naša je bila taka in je še zdaj zbirčna tako da groza.




majaS80 -> RE: nemogoč dojenček (20.9.2009 12:23:16)

Noče jeti in se obača proč ko mu daš hrano na žlici pred usta?
To je počel moj in sem mu začela ponujati samo tako hrano ki jo jedel z
rokam in ki sem mu jo jaz dajala z rokami v usta .... in je čez čas začel spet jesti.

LP




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (20.9.2009 13:20:59)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




zmajaz -> RE: nemogoč dojenček (20.9.2009 13:33:48)

IZVIRNO SPOROČILO: metulj333
moj prvi se zdaj, pri 22m, ne prespi noci. se pri 10m je jedel ob 22h, potem pa do jutra do 7h se 3x.

mlajsi gre po njegovi poti. s tem, da se mali doji in to pomeni, da imam noci, ko se zbujam po 15x na noc, ali pa dobre noci, ko ga med polnocjo in 7h samo 5x hranim.


O kriza - pol imamo pa mi res srečo - ta prva je od sedmega meseca dalje spala od 22h do 6h, se podojila in spala dalje do 9h, pri 10 mesecih pa je začela spati po 12 ur (od 20h do 8h). Ta drugi je pa star skoraj 5 mesecev in ponoči je večinoma 1x, včasih 2x - se pa 10 minut naje in že spi dalje. Upam, da se zadeva ne bo v prihodnjih mesecih kaj poslabšala. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Zaenkrat moram reči, da poleg dveh malčkov še ne vemo, kaj je to neprespana noč.

Aja - moram pa dodati še, da se mi zdi, da tudi dojenje vpliva na nočno zbujanje, ker se hočejo malčki cartat - naša je pri 10 mesecih v roku enega tedna po tem, ko se je nehala dojiti (se je sama odstavila zaradi moje nosečnosti), sama podaljšala spanje za 2 uri, kar je zame jasen znak, da tisto dojenje ob 6h zjutraj ni bilo zaradi neke hude lakote.




Splišni -> RE: nemogoč dojenček (20.9.2009 14:16:03)

IZVIRNO SPOROČILO: manna

Nimam izkušenj s tem, lahko pa rečem to, da še celo na forumu o dojenju (LLL) pravijo, da sta pri dojenju prisotna dva, ki morata biti zadovojna, če mati ne more več, pa nima smisla vztrajati, še posebej če te dela tako zelo nervozno. 


S tems e pa popolnoma strinjam.

Dtugače pa, če ti spi od 21. do 5 ure, je to veliko.

Ne vem pa, kako spi čez dan, ko praviš pol ure. A to cel dan ali pač večkrat po pol ure? Eni otroci res rabijo manj spanja, eni so pa pač bolj zahtevni. Enim je pa pač treba precej treba postaviti meje, ker se ta zahtevnost ves čas stopnjuje in je ne zmoremo več. Jza sem mojemu že morala. Kar se spanja tiče. Ponoči. Čez dan je pa spal.




Splišni -> RE: nemogoč dojenček (20.9.2009 14:20:04)

IZVIRNO SPOROČILO: rija
moj ni spal celo leto in pol....od rojstva naprej....in sem bila kot zombi....nervozna, utrujena....pa vendar sem si bila veliko sama kriva, ker sem rodila z neko utopistično idejo, da dojenčki samo jedo in se hranijo, pa vmes parkrat polulajo in pokakajo....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]  če bi stopila z realnimi pričakovanji v materinstvo, bi bilo po moje bistveno lažje...


Ja, to je pa zelo, zelo res. Jaz sem bila pa tista z realnimi pčakovanji, kar se materinska tiče, računala sem, da pač ne bom moga nič spati. na to sem bila pripravljena in mi je bilo čisto vseeeno.
No, pa se je pozneje pokazalo, da je otrok zelo lepo in veliko spal že na začetku. Samo meni je bilo res vseeno, ali jaz spim ali ne. O.K., ampak to je bilo res na začetku. Pri 9 mesecih sem pa pač že red delala, ker jih je bilo pri določenih stvareh pač treba, jih nisem zmogla. Takrat je otrok že dovolj star, da se mu pač dopove,d a je noč za spanje.




Hope2 -> RE: nemogoč dojenček (20.9.2009 16:47:42)

joj, kak ta naslov bode v oči[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]

Glede spanja ponoči. Do ene 8 meseca smo se zbujali do 10x na noč (od 19.30-6.00), včasih še več, včasih pa celo samo 3-4x, Vau je bil to luksus[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Potem pa kar naenkrat samo še 2-3x na noč in če je zbolel, je bilo to spet 10x na noč. Ta ena noč je milijonkrat napornejša, kot unih vseh prvih 8 mesecev. Takrat sem bila že navajena na tak ritem, zdaj me pa vrže ven iz tira že če se samo 1x zbudi[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image].

Glede hrane, dokler bo imel zizo vedno na razpolago, si jo bo postregel, kdo bi se matral s čudnimi okusi in težjim požiranjem, če lahko uživa v maminem mlekecu.





Katy78 -> RE: nemogoč dojenček (20.9.2009 18:12:40)

Jaz pa mislim, da ni na mestu, da nekatere obsojate, če mama pravi, da je njen dojenček nemogoč. Ko si utrujen in enostavno ne zmoreš več, si jezen sam nase in tudi jaz priznam, da včasih rečem, da je siten, zoprn in nemogoč, pa čeprav vem, da ni kriv on, temveč jaz, saj sem jaz utrujena in izčrpana. Pa to nima nobene veze s tem, ali stopaš na pot materinstva z realnimi ali nerealnimi pričakovanji. Ko si prvič mama, ne moreš imeti nekih hudih realnih pričakovanj, ker sploh še ne veš, kaj te čaka. Moj lumpi je nadpovprečno živahen in zahteva zadnje atome mojih moči in ko sem si včasih mislila, joj, kako je siten in tečen, sem imela prav slabo vest. Pa je nimam več, ker ne verjamem, da je veliko takih "idealnih" mamic, ki niso bile zaradi utrujenosti in izčrpanosti na robu obupa in so same pri sebi rekle, kako siten je njen dojenček. Ja, so sitni in jokavi zaradi raznoraznih stvari, od bolezni do zobkov do tega, da odraščajo in se jim širijo obzorja, oni pa so s svojo majhnostjo in nerazvitostjo omejeni in pač vsega ne zmorejo. In tudi mama ne zmore vedno vsega z največjim nasmeškom na obrazu in to ni nič obsojanja vredno.




Petka09 -> RE: nemogoč dojenček (20.9.2009 18:33:27)

IZVIRNO SPOROČILO: Katy78

Jaz pa mislim, da ni na mestu, da nekatere obsojate, če mama pravi, da je njen dojenček nemogoč. Ko si utrujen in enostavno ne zmoreš več, si jezen sam nase in tudi jaz priznam, da včasih rečem, da je siten, zoprn in nemogoč, pa čeprav vem, da ni kriv on, temveč jaz, saj sem jaz utrujena in izčrpana. Pa to nima nobene veze s tem, ali stopaš na pot materinstva z realnimi ali nerealnimi pričakovanji. Ko si prvič mama, ne moreš imeti nekih hudih realnih pričakovanj, ker sploh še ne veš, kaj te čaka. Moj lumpi je nadpovprečno živahen in zahteva zadnje atome mojih moči in ko sem si včasih mislila, joj, kako je siten in tečen, sem imela prav slabo vest. Pa je nimam več, ker ne verjamem, da je veliko takih "idealnih" mamic, ki niso bile zaradi utrujenosti in izčrpanosti na robu obupa in so same pri sebi rekle, kako siten je njen dojenček. Ja, so sitni in jokavi zaradi raznoraznih stvari, od bolezni do zobkov do tega, da odraščajo in se jim širijo obzorja, oni pa so s svojo majhnostjo in nerazvitostjo omejeni in pač vsega ne zmorejo. In tudi mama ne zmore vedno vsega z največjim nasmeškom na obrazu in to ni nič obsojanja vredno.


Katy, absolutno se podpišem pod tvoj post!

Meni se dostikrat zdi, da mamice sploh nočejo priznati same sebi niti ostalemu svetu, da ti pa tudi dojenček včasih stopi "na živc", pa čeprav je majhen in nič kriv. Saj smo samo ljudje. Mamica se nonstop razdaje samo za dojenčka pa še vse drugo je treba poštimati.
Saj pa moraš biti res superwoman, če resnično z nasmeškom na obrazu zmoreš podnevi animirati zahtevnega dojenčka, opravljati gospodinjska dela, ponoči, ko pa bi bil čas za spanje, da se vsi spočijejo, pa dojenček joka, ne more spati, se doji.... Mislim, da je povsem na mestu, če bi vsaka priznala, da je kdaj kakšno obdobje tudi zelo težko! Pa sploh, če še imaš kakšnega otroka od prej, ki tudi zahteva pozornost.

Alena, moj nasvet: poskušaj najti tisto od goste hrane, kar bi mu bilo dobro, ali pa poskušaj tisto skuhati s kakšno začimbo zraven, ki bi mu bila všeč... Ali pa zelenjavo lepše aranžiraj na krožnik (v obliki kakšnih živalic itd.)... Če ponoči nočeš dojiti, potem nehaj. Vendar bo težko, če bo čez dan in zvečer pred spanjem jedel samo mleko (zato pa je lačen in se ponoči zbuja). Pa probaj s kakšno kašico, če bi mu bila res dobra za zvečer pred spanjem. Saj vem, da je težko.. Zato brez vesti naredi tako, da boš končno zadovoljna in s tem tudi dojenček!




Anonimen -> RE: nemogoč dojenček (20.9.2009 20:13:37)

Joj naša je stara danes 10 mesecev pa do 5. meseca je tako lepo spala celo noč (7:30-6:00) ... potem so pa prišli zobki in kar naenkrat se zbuja minimalno 3x na noč ... imamo tut obdobja, ko se po 8x ali 10x ... pa kaj naj ... tisti moment ko se mi spet zajoka, in v tisti neprespanosti si mislim, pa kaj je s tem otrokom ... saj ni normalna ... samo potem se pa opozorim, da se ne zbuja nalašč in da ji pač nekaj manjka ... včasih imam podočnjake do kolen pa glava me boli, samo živim v upanju, da to enkrat mine.
Je pa pač tudi to en del vloge 'biti mama' in ne samo tsto lušno gruljenje, ko jih žgečkaš po podplatih [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image].




Naja31 -> RE: nemogoč dojenček (20.9.2009 21:21:24)

IZVIRNO SPOROČILO: Petka09

IZVIRNO SPOROČILO: Katy78

Jaz pa mislim, da ni na mestu, da nekatere obsojate, če mama pravi, da je njen dojenček nemogoč. Ko si utrujen in enostavno ne zmoreš več, si jezen sam nase in tudi jaz priznam, da včasih rečem, da je siten, zoprn in nemogoč, pa čeprav vem, da ni kriv on, temveč jaz, saj sem jaz utrujena in izčrpana. Pa to nima nobene veze s tem, ali stopaš na pot materinstva z realnimi ali nerealnimi pričakovanji. Ko si prvič mama, ne moreš imeti nekih hudih realnih pričakovanj, ker sploh še ne veš, kaj te čaka. Moj lumpi je nadpovprečno živahen in zahteva zadnje atome mojih moči in ko sem si včasih mislila, joj, kako je siten in tečen, sem imela prav slabo vest. Pa je nimam več, ker ne verjamem, da je veliko takih "idealnih" mamic, ki niso bile zaradi utrujenosti in izčrpanosti na robu obupa in so same pri sebi rekle, kako siten je njen dojenček. Ja, so sitni in jokavi zaradi raznoraznih stvari, od bolezni do zobkov do tega, da odraščajo in se jim širijo obzorja, oni pa so s svojo majhnostjo in nerazvitostjo omejeni in pač vsega ne zmorejo. In tudi mama ne zmore vedno vsega z največjim nasmeškom na obrazu in to ni nič obsojanja vredno.


Katy, absolutno se podpišem pod tvoj post!

Meni se dostikrat zdi, da mamice sploh nočejo priznati same sebi niti ostalemu svetu, da ti pa tudi dojenček včasih stopi "na živc", pa čeprav je majhen in nič kriv. Saj smo samo ljudje. Mamica se nonstop razdaje samo za dojenčka pa še vse drugo je treba poštimati.
Saj pa moraš biti res superwoman, če resnično z nasmeškom na obrazu zmoreš podnevi animirati zahtevnega dojenčka, opravljati gospodinjska dela, ponoči, ko pa bi bil čas za spanje, da se vsi spočijejo, pa dojenček joka, ne more spati, se doji.... Mislim, da je povsem na mestu, če bi vsaka priznala, da je kdaj kakšno obdobje tudi zelo težko! Pa sploh, če še imaš kakšnega otroka od prej, ki tudi zahteva pozornost.

Alena, moj nasvet: poskušaj najti tisto od goste hrane, kar bi mu bilo dobro, ali pa poskušaj tisto skuhati s kakšno začimbo zraven, ki bi mu bila všeč... Ali pa zelenjavo lepše aranžiraj na krožnik (v obliki kakšnih živalic itd.)... Če ponoči nočeš dojiti, potem nehaj. Vendar bo težko, če bo čez dan in zvečer pred spanjem jedel samo mleko (zato pa je lačen in se ponoči zbuja). Pa probaj s kakšno kašico, če bi mu bila res dobra za zvečer pred spanjem. Saj vem, da je težko.. Zato brez vesti naredi tako, da boš končno zadovoljna in s tem tudi dojenček!



Mamice si to že priznamo, samo okolica nas zaradi tega obsoja, in potem tega  ponavadi ne upamo na glas povedati. Ker je očitno neko splošno pričakovanje, da enkrat ko imaš dojenčka, moraš biti konstantno srečen in zadovoljen, in sploh nobenega ne briga da si utrujena kot zombi in da dojenčki niso vedno eno samo veselje.
Ampak na srečo vse to mine. In tudi pri tebi bo. In dojenček bo začel spati.
Moja oba sinova sta kar se tiče nočnega spanja obup od obupa. Pri prvem sem nekako tako kot rija bila šokirana,pri drugem pa sem mislila, da ne more biti tako hudoi kot pri prvem, pa je bilo še slabše. Do12ega meseca se je zbujal na pol ure, vsako noč.Pomagalo ni nič. Zdaj je star 1 leto in pol, v celoti prespana noč je mogoče 1x na mesec, zbudi se 1x do 2x, kar je super v primerjavi s prej.






anabanana1981 -> RE: nemogoč dojenček (20.9.2009 21:57:45)

Joj kakšen naslov!!!Sori sej vsaka mama kdaj zgubi živce,sam to še ne pomen da je zdej otrok vsega kriv.

Je pa to zlo res da se počutje mame zelo prenese na otroka.Jaz  se  tud včasih na vse kriplje trudm da bi zaspala pa mi takrat "zanalašč" ne bo,ko si pa rečem,ma briga me ko bo zaspala bo zaspala,pa koj zaspi.
Jaz mam 3 leta staro pupo k je glih v razvojni trmi in zna bit zelo svojeglava včasih,sam pač razumem da je v takem obdobju in pač mal potrpimo pa bo ,tud to bo minil-konc koncev je važen da sploh loh mamo otroke pa da so zdravi.
Poleg tega mamo pa na sveže še eno 2 mesca staro pupo in je zdej  kr pestro.Jaz probam it vsak dan vsaj za pol ure čist sama na sprehod,da se mal sprostim in pozabm na vse-no sej ni tok hudo-samo tko se mal spočijem in vzamem mal časa samo zase,ker vem da če sm živčna in nervozna doma otrokom to nič ne korist.




Sempervivum -> RE: nemogoč dojenček (20.9.2009 22:11:44)

IZVIRNO SPOROČILO: anabanana1981

Joj kakšen naslov!!!Sori sej vsaka mama kdaj zgubi živce,sam to še ne pomen da je zdej otrok vsega kriv.

Je pa to zlo res da se počutje mame zelo prenese na otroka.Jaz  se  tud včasih na vse kriplje trudm da bi zaspala pa mi takrat "zanalašč" ne bo,ko si pa rečem,ma briga me ko bo zaspala bo zaspala,pa koj zaspi.
Jaz mam 3 leta staro pupo k je glih v razvojni trmi in zna bit zelo svojeglava včasih,sam pač razumem da je v takem obdobju in pač mal potrpimo pa bo ,tud to bo minil-konc koncev je važen da sploh loh mamo otroke pa da so zdravi.
Poleg tega mamo pa na sveže še eno 2 mesca staro pupo in je zdej  kr pestro.Jaz probam it vsak dan vsaj za pol ure čist sama na sprehod,da se mal sprostim in pozabm na vse-no sej ni tok hudo-samo tko se mal spočijem in vzamem mal časa samo zase,ker vem da če sm živčna in nervozna doma otrokom to nič ne korist.


Večinoma ste bile vse zelo prijazne in razumevajoče, ampak jaz se še najbolj z anobanano strinjam. Naslov je grozljiv [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Kot da je dojenček vsega kriv ... ajde, nemogoč otrok bi še šlo, ampak dojenček [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

Alena, če le lahko, odklopi malo, se boš bolje počutila ti pa tvoj [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] tudi. Sedaj vidiš, da so drugje še hujše situacije, pa nobena ne pravi, da ima nemogočega dojenčka.
Upoštevaj kak nasvet punc, ki so bile v podobni situaciji, pa vse dobro vam želim [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]




anabanana1981 -> RE: nemogoč dojenček (20.9.2009 22:46:55)

Sploh pa pri 9 mesecu starmu otroku že lahko postaviš meje kaj je prav in kaj ne ,sej si ti starš in veš kaj je najbolš za otroka in to je to da more že jest gosto hrano pa pika,ne  pa da se samo ravnaš po otroku mu ugodiš vsakč ko hoče kej od tebe,ni važn al je  pravilno al ne ,ker kao nočeš otroka za nič prkrajšat se spremeniš v njegovo služkinjo in nič čudnega da si posledično utrujena in potem tko nastrojena do njega.Sej mogoče me bo katera spluvala,sam na jetra mi gre ko se katera mama se prtožuje moj otrok je pa tak pa tak,joj pa  naprimer je ne morem nehat dojit pa je stara 2 let,in podobno.Kdo je pa kriv za to?Otrok se naj bi dojil do 6 mesca potem pa postopoma do 1 leta odvadu,ostalo je sam še crklanje.
Sej otrok pride na svet čist nevedoč,starši so pa tisti k mu postvljajo meje.Če pa tisti k misljo da mu bojo nardil dobr ker mu v vsem ustrežejo mu pa dolgoročno gledano sam škodo delajo.




Massa26 -> RE: nemogoč dojenček (21.9.2009 10:20:44)

Naslov verjetno ni bil mišljen tako kruto, kot se sliši...

Moram rečt, da sem jaz tudi včasih imela kar slabo vest, ko sem kaj rekla ˝čez svojega otroka˝, češ da ne spi in to in sem od okolice požela bolj kritiko nase kot da bi me kdo razumel. To tudi zato, ker samo starši smo z otrokom recimo ponoči in če so noči kritična točka, tega nobeden ne vidi in potem izpade, da jamraš, ker si preveč komot.. Saj če bi kdo drug rekel kaj čez otroka, bi mu šla takoj v bran [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image], ampak včasih bi pa samo rabila eno besedo razumevanja, ker ne vem zakaj bi mogla imet vedno zadovoljno masko čez obraz, da bi drugi mislili, da me je sama sreča 24 ur na dan.

Pa še to se mi zdi.. glede prenašanja slabe volje na otroka... sigurno se prenaša.. ampak dajmo si priznat, da včasih je pa otrok povod za nervozo, ne krivec, še zdaleč ne, ampak vzrok je pa lahko. Ne da je mama sama po sebi živčna razvalina in nervira še otroka, ampak včasih res otrok pretera... Saj ne da ga imaš zato kaj manj rad, ampak v tistem trenutku slabo reagiraš..

Svoji hčerki imam najraje na svetu, vseeno pa razumem, da si lahko tudi zaradi otrok kdaj slabe volje.

Pa še otroci res tako različno spijo, da tudi komentarji staršev ne morejo biti primerljivi..






Mateja4 -> RE: nemogoč dojenček (21.9.2009 10:38:11)

IZVIRNO SPOROČILO: Katy78

Jaz pa mislim, da ni na mestu, da nekatere obsojate, če mama pravi, da je njen dojenček nemogoč. Ko si utrujen in enostavno ne zmoreš več, si jezen sam nase in tudi jaz priznam, da včasih rečem, da je siten, zoprn in nemogoč, pa čeprav vem, da ni kriv on, temveč jaz, saj sem jaz utrujena in izčrpana. Pa to nima nobene veze s tem, ali stopaš na pot materinstva z realnimi ali nerealnimi pričakovanji. Ko si prvič mama, ne moreš imeti nekih hudih realnih pričakovanj, ker sploh še ne veš, kaj te čaka. Moj lumpi je nadpovprečno živahen in zahteva zadnje atome mojih moči in ko sem si včasih mislila, joj, kako je siten in tečen, sem imela prav slabo vest. Pa je nimam več, ker ne verjamem, da je veliko takih "idealnih" mamic, ki niso bile zaradi utrujenosti in izčrpanosti na robu obupa in so same pri sebi rekle, kako siten je njen dojenček. Ja, so sitni in jokavi zaradi raznoraznih stvari, od bolezni do zobkov do tega, da odraščajo in se jim širijo obzorja, oni pa so s svojo majhnostjo in nerazvitostjo omejeni in pač vsega ne zmorejo. In tudi mama ne zmore vedno vsega z največjim nasmeškom na obrazu in to ni nič obsojanja vredno.

podpis[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]




Massa26 -> RE: nemogoč dojenček (21.9.2009 10:38:46)

No, saj sploh nisem nič konkretnega odgovorila[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley9.gif[/image]

Ja po mojem tudi najbolje da nehata z dojenjem. Ali si mogoče poskusila različne cuclje na flaškah? Moja je bila tudi zaprisežena dojilka, ampak nazadnje je sprejela flaško od Tommee Tippee (al kaj že). Res pa da pri letu in pol, tako da čez vaše obdobje smo šli tudi z dojenjem x-krat na noč.

aja pa seveda, ko smo jo odvajali dojenja, je mož ponoči hodil k njej.

Je pa naša jedla gosto hrano, pa se je vseeno hotla ful dojit, tako da ni mus da je to povezano.




sazi -> RE: nemogoč dojenček (21.9.2009 11:01:21)


IZVIRNO SPOROČILO: rija

verjamem, da si utrujena....katera pa ni....ampak "nemogoč dojenček"[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

ni. taki pač so. eni bolj, drugi manj.

kaj boš pa potem pri recimo 3 ali 4 letih delala, ko ti bo zavestno pil kri[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

moj ni spal celo leto in pol....od rojstva naprej....in sem bila kot zombi....nervozna, utrujena....pa vendar sem si bila veliko sama kriva, ker sem rodila z neko utopistično idejo, da dojenčki samo jedo in se hranijo, pa vmes parkrat polulajo in pokakajo....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] če bi stopila z realnimi pričakovanji v materinstvo, bi bilo po moje bistveno lažje...

ampak, po bitki biti general.....

Se kar strinjam z Rijo. Je pa res, da sama nisem vstopila v materinstvo z nekimi romantičnimi predstavami, pa me je vseeno podrlo, ker leto in pol brez normalnega spanja je bila pa kar huda. In zdaj pri drugem otroku se vse skupaj ponavlja in je kar hudo, saj veliko pozornosti potrebuje tudi starejši.
Prvi ni jedel GH do 10. meseca, mala gre po njegovih stopinjah. Ni kaj, naporno je, ampak vsako tako obdobje enkrat mine. Mogoče je malo zahtevnejši dojenček, malo bolj občutljiv, zagotovo pa ni nemogoč.




sazi -> RE: nemogoč dojenček (21.9.2009 11:06:54)


IZVIRNO SPOROČILO: Katy78

Jaz pa mislim, da ni na mestu, da nekatere obsojate, če mama pravi, da je njen dojenček nemogoč. Ko si utrujen in enostavno ne zmoreš več, si jezen sam nase in tudi jaz priznam, da včasih rečem, da je siten, zoprn in nemogoč, pa čeprav vem, da ni kriv on, temveč jaz, saj sem jaz utrujena in izčrpana. Pa to nima nobene veze s tem, ali stopaš na pot materinstva z realnimi ali nerealnimi pričakovanji. Ko si prvič mama, ne moreš imeti nekih hudih realnih pričakovanj, ker sploh še ne veš, kaj te čaka. Moj lumpi je nadpovprečno živahen in zahteva zadnje atome mojih moči in ko sem si včasih mislila, joj, kako je siten in tečen, sem imela prav slabo vest. Pa je nimam več, ker ne verjamem, da je veliko takih "idealnih" mamic, ki niso bile zaradi utrujenosti in izčrpanosti na robu obupa in so same pri sebi rekle, kako siten je njen dojenček. Ja, so sitni in jokavi zaradi raznoraznih stvari, od bolezni do zobkov do tega, da odraščajo in se jim širijo obzorja, oni pa so s svojo majhnostjo in nerazvitostjo omejeni in pač vsega ne zmorejo. In tudi mama ne zmore vedno vsega z največjim nasmeškom na obrazu in to ni nič obsojanja vredno.

Že res. Tudi sama kdaj za malo rečem, da je sitna ali tečna, ampak to vzporedno z dogajanjem - npr. ni lačna, ni zaspana, ne rastejo ji zobje, ni pokakana---skratka preverim vse morebitne krivce, ona pa še kar cendra, pa rečem, pa kaj si tečna. In ponavadi potemn, ko jo končno odložim, ne tečnari več.
Ampak če ni ravno v središču dogajanja, če nekaj kolikor toliko preudarno pišem, pa ne morem napisat, da je dojenček nemogoč - kot rečeno, v efektu mogoče, kar tako pa zagotovo ne.

Kar se pa vprašanja tiče lahko svetujem le, da se dojenčka upošteva in se mu kolikor toliko ustreže - bo že minilo. Probate edino lahko to, da ga nekajkrat skuša potolažiti očka - verjetno bo najprej zelo protestiral, pa se lahko zgodi, da se bo kmalu navadil, da te ni takoj zraven in da ne potrenuje dojenja x-krat na noč.




sazi -> RE: nemogoč dojenček (21.9.2009 11:08:39)

Aja, pa še to. variante, da bi dojenčka piščala lačnega samo zato, da bo potem končno jedel ne priporočam. Pri nas to zagotovo ni pravi način. So mi vsi vedno solili pamet, naj mu ne dam mleka, če noče GH, pa je bilo samo še slabše - bolj je lačen, manj je verjetnosti, da bo jedel - vsaj pri nas. Pa še matranje otroka je. Bo že jedel spet GH, ko mu bo pasalo.




Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>