Barči78
|
Joj, zdej je pa postalo pestro, je tako zanimivo brati. Čestitke vsem novim mamicam! Tejčica - tale fant je pa res ornk. ČESTITAM No, da vam še jaz na hitro povem mojo zgodbo. Petek, 23.2. mene čez dan skoz nekaj zvija v trebuhu, tko da sem komaj čakala, da moj pride iz službe in me pelje v P na pregled. Tam so me prijazno sprejeli, priklopili CTG, popadkov ni, pokazalo je samo ene dva manjša, samo ta manjši je mene tolk bolel, da sem rekla, kaj šele bo, ko bodo pravi. Pregledali so me še koliko sem odprta, bila sem 3 cm in mi rekli, da to lahko traja še en teden. Poslali so me domov in mi predlagali kakšno odvajalo, ker sem bila grozna zaprta. Z možem in Nejo smo se odpeljali v lekarno po svečke, pa v Merkator v šoping. Mene je še vedno zbadalo, ampak če ni popadek pač ni. Zvečer me je tja do 22.00 še vedno špikalo, potem pa sem šla spat. Še kar v redu sem spala, ene 2x sem šla na wc, bolelo me niti ni več toliko. Super sem rekla, zgleda da je šlo res za lažni alarm. Nakar mene ob 3.30 prebudi velik POK v trebuhu, seveda sem se prestrašila kaj je zdaj to, pa kar malo me je zabolelo. Hitro sem vstala, takoj mi je blo jasno, da je počil mehur. Voda sicer ni na hitro odtekla, ampak je šla po kapljicah. Šla sem na wc, v školki pa je bil svetlo roza čep, ki se je odluščil. Nakar je sledil pravi popadek. Z mojim sva se takoj zbasala v avto in peljela v P. Pregledali so me, odprta sem bila 7 cm. Popadki so se kar redno vrstili, ampak se je kar nekako dalo dihat. Ob 4.30 so me priklopili na CTG, brez klistirja in ostalih fines. Še na wc me niso pustili. Ob 5.15 pa sem že na trebušču imela mojega srčka Žana, tako topel je bil in tako lep. Meni in možeku so pritekle solze, Žan je jokal, v glavnem, same solze sreče.
< Sporočilo je popravil Barči78 -- 12.3.2007 10:36:05 >
_____________________________
DA BI VERJEL VASE, NI TREBA, DA VERJAMEJO VATE DRUGI LJUDJE.
|