Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o tem
|
Uporabniki na tej temi: nihče
|
|
Uporabnik  | |
|
 |
RE: skupaj na poti do cilja
1.10.2007 8:39:21
|
|
|
|
Špela100
|
Joj Milamay tako sem žalostna, res mi je žal za tvojo pikico. .
Ne rabiš še misliti naprej in na novega otroka, zdaj izjoči vso bolečino, bodi jezna, karkoli samo, da se boš malo, malo bolje počutila.
Želja bo novem poskusu bo prišla sama, ali pa ne. Boš videla kaj ti bodo prinesli naslednji meseci.
Vendar ne obupaj, ne išči krivca. Saj veš, da odgovorov velikokrat ne dobimo in smo potem samo še bolj žalostni, jezni , dlje tavamo in se iščemo. Bodi močna, tukaj nas veliko misli nate. 
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
1.10.2007 9:37:02
|
|
|
|
lana38
|
Milamay, najbolje bo, da nehaš iskati krivca, za to kar te je doletelo. Izjoči svojo žalost in pojdi naprej, karkoli bo pač tisto za kar se boš odločila. Meni je zelo pomagalo, da sem takoj začela razmišljati o naslednjem  . To mi je bila en čas edina svetla točka v življenju, čeprav sem, ko sem "rojevala" v 20T, razmišljala, da nikoli več. Čas pa celi rane. Žal pa nikoli ne pozabiš. To pa sama že predobro veš.
LP
_____________________________
lana38
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
1.10.2007 11:09:42
|
|
|
|
Milamay
|
Ja, po prejšnji nosečnosti, ki se je končala v 23. tednu, sem tudi hitro razmišljala o tem, da bova še poiskušala. Nekako me je misel na novo nosečnost držala pokonci. Zdaj tokrat pa ... te želje trenutno ni. Nekako skušam v svoji glavi razčistiti, kaj si želim od življenja. Skušam si predstavljati, kako bo izgledalo, če bova imela samo enega otroka ... Žal mi je za sina, da bo moral odraščati sam brez bratcev in sestric, ki si jih je želel. Sin ima zelo rad otroke, zelo rad je v otroški družbi in mislim, da bi dobro sprejel mlajšega bratca ali sestrico. Sicer pa, kot pravite, je treba dati času čas. Trenutno sem v fazi sestavljanja same sebe. Moram se najprej pobrati od vseh teh groznih stvari, potem pa bomo videli, kaj bo čas prinesel.
Razčisititi pa moram tudi, da nisem bila sama kriva, da se je to zgodilo, ampak da se pač je zgodilo ravno meni. Mož je ves čas te nosečnosti govoril, da sva v prejšnji nosečnosti izpolnila vse statistike in da tokrat ne more iti nič narobe. Trisomija 18 se pojavi na 1 otroka na 5000 do 8000 otrok. Zdaj to pa se zgodi v 1 %, če seveda ni šlo na kromosomsko napako. Ta večen ZAKAJ mi skače po glavi. Zakaj midva? Zakaj ne moreva imeti še enega otroka? Zakaj morava toliko trpeti? Zakaj ...zakaj .... A odgovora ni. Vem, da ga ni.
Hvala vam, da ste tu. Da sočustvujete z mano. Tako rada bi vas videla in vas vse objela.
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
1.10.2007 11:48:43
|
|
|
|
andreja2000
|
Milamay ja,tudi meni so se ob izgubah mojih porajala razna vprašanja,pa zakaj,zakaj jaz,zakaj moram čez toliko preizkušenj,zakaj se ponavljajo ss,zakaj se je končalo življenje v 13 tednu,ko je že vse tako dobro kazalo,zakaj je bila moja Tina bolna in ji tako ni bilo dano živeti,zakaj,zakaj,ta večen zakaj.Vedela pa sem eno,hočem še enega otroka in za to sem pripravljena bila storiti vse.Nisem pomislila,da bi odnehala,če prav mi je marsikdo rekel,da po takih preizkušnjah oni ne bi več silili v nekaj kar mi pač ni dano.Vendar jaz se nisem hotela vdati,želela sem in pika.
Sedj si res vzami čas,žaluj in kot so že druge rekle-pusti času čas,ta vselej prinse svoje.Seveda brazgotine bodo za vedno ostale v tvojem srčku,vedno se boš spomnila na svoja  ,kajti to ne bo nikoli pozabljeno.In potem,s časom,ki bo prinesel nova razmišljana,nove načrte,boš spet gradila nova upanja in morda dobila tudi novo moč za novega .Če jaz ne bi toliko vztrajala,danes ne bi nosila pod srčkom naše Eve.Upam,da bo še naprej vse teklo kot mora.
OBJEM ZATE
_____________________________
Kjer je upanje,je tudi pot...
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
1.10.2007 16:32:02
|
|
|
|
stunfek
|
se strinjam s teboj Andreja sploh v tistem delu, ko praviš da se ne sme obupati. jaz tudi vem, da če bi se mi še enkrat zgodilo (bog ne daj) sigurno ne bi obupala. mož mi je rekel, da bova poizkusila še enkrat potem pa če ne rata bova pa nehala poizkušat. sem mu rekla: "poizkušala bova, dokler ne dobim še enega v svoj objem, pa naj se mi postavi pred noge kar hoče. Bom kot tank vse pogazila in prišla do svoje nove bebice!" 
_____________________________
Mamica Anoushke (2002) in Akasha (2008)
Stunfek
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
1.10.2007 17:12:00
|
|
|
|
Milamay
|
Andreja in stunfek - vse pohvale vajinemu pogumu in seveda tudi drugim, ki ste tako pogumne in poskušate znova in znova. Trenutno ne premorem te vaše moči. Preveč je še vse živo in globoko v meni. Mogoče pa čas prinese drugačno razmišljanje. MOgoče.
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
1.10.2007 18:29:51
|
|
|
|
Neža7
|
Marjana.r.... ja, mnogo preveč jih je! 
Milamaj.... joj, kako mi je žal, da sta morala to doživet. 
Mene je skrbelo do 12.t, potem sem si mislila, no sedaj pa je najhuj mimo. Uživaj biti noseč, sem si rekla... Potem na žalost mi je vodo iztekla v 19.tednov in se mi je po 9 ur rodila mala Neža.
_____________________________
11.07.2008 ob 10:32 se je nama pridružila najina Neža. Težka 2260g in velika 45cm
09.12.2009 ob 10:58 se je nama pridružil najini Aljaž. Težek 3400g in velik 52cm
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
1.10.2007 18:53:44
|
|
|
|
lana38
|
Neža7, kako grozno. Jaz sem zdaj v tej  tudi komaj čakala, da pride 12T, ko je hujša nevarnost za ss mimo. Potem me je čakala pa AC in dolgo čakanje na izvid, ki je pokazal, da je vse OK. Zdaj sem pa v 28T in ker ne morem verjeti, da je zdaj pred mano samo še 12T, če bom dočakala 40T . Upam seveda, da pridem čim bližje 40T.
Milamay, jaz bi te prišla kar v živo , da bi te malo potolažila. Žal, pa mi je zaradi rizične tudi MB zdaj daleč. Ponavadi se samo peš sprehodim do 30 min. Pa še daljšo vožnjo z avtomobilom mi je G odsvetoval. Tako da se ne vozimo dlje kot 10-15 minut. Pa saj tako tudi velja. Ne obupaj in bodi močna, tako kot pravita andreja2000 in stunfek.
_____________________________
lana38
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
1.10.2007 19:28:51
|
|
|
|
Neža7
|
Lana38.... ČESTITAM, da si srečna nosečka  Jaz bi bila sedaj 35 tednov.
Imaš rizična ? Zakaj, če smem vprašat?
Me samo zanima, ker mi je rekla G dva tedna nazaj, da bom imela naslednjo nosečnost rizično, ker ne vejo kako mi je prišlo do vnetje (zato sem splavela) čeprav je bilo vse negativno pri test krvi, vendar na posteljici so naši malo vnetje in krvi.
Baje ne bom morala hodit v službo, ker ima preveč stikov z ljudmi, ne bom smela iti plavat, NOO SEX!...itd.
Veliko sreče vam želim, da bosta v 12 tednov imela v rokah najlepšega na svetu
_____________________________
11.07.2008 ob 10:32 se je nama pridružila najina Neža. Težka 2260g in velika 45cm
09.12.2009 ob 10:58 se je nama pridružil najini Aljaž. Težek 3400g in velik 52cm
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
2.10.2007 8:40:18
|
|
|
|
afnica mala
|
Vas vsak dan preberem. Po eni strani ne vem, če je to uredu, ker si sploh nisem predstavljala, kaj lahko doleti nosečnico, po drugi strani mi pa dajete upanje. Milamay in Neža7- hudo mi je, ko vaju berem.
Moja g. mi je svetovala naj kar poskušava naprej. Da pregrade ni vidla na prejšnjem pregledu, genetske raziskave pa bom imela šele januarja. Da ponavadi ne najdejo vzrokov za ss. Pušenjak je dal prav moji g. glede genskih raziskav in glede pregrade. Ne vem. Skrbi me. Zdaj se nekako nagibam, da bova po naslednji  zopet začela delati . Če tretjič ni šlo, mogoče pa četrtič. Dobila bom še napotnico za pregled za avtoimunske bolezni, ki lahko vplivajo na nosečnost. Rada bi šla na pregled k drugemu g. , če mogoče vidi pregrado. Samo tako, da bom mirna. Priporočate kakšnega?
En velik vsem skupaj!
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
2.10.2007 11:15:00
|
|
|
|
lana38
|
Neža7, rizično imam, ker sem imela v začetku rjav izcedek. Pa še zarastline imam v maternici in bi morala iti na operacijo. Čakala sem , da bi se naročila. Pa je ni bilo od nikoder, ker sem že bila . Zdaj pač moram več počivati, da ne bi prišlo do prezgodnjega poroda. Zarastline pa so posledica kar 3 abrazij po lanskem UPN. Na UPN sem bila, ker so na AC ugotovili, da ima moja punčka Downov sindrom. To je na kratko o mojih težavah.
Vnetje pa res zna včasih povzročiti ss tudi kasneje v . Upam, da boš čimprej zagledala  in imela tokrat zdravo .
LP
_____________________________
lana38
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
2.10.2007 11:20:56
|
|
|
|
andreja2000
|
IZVIRNO SPOROČILO: stunfek
"poizkušala bova, dokler ne dobim še enega v svoj objem, pa naj se mi postavi pred noge kar hoče. Bom kot tank vse pogazila in prišla do svoje nove bebice!"
to so zelo močne besede in kar čutim kako iz njih veje velika nepremagljiva moč-točno ta,ki te bo pripeljala do 
_____________________________
Kjer je upanje,je tudi pot...
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
2.10.2007 11:35:35
|
|
|
|
micla
|
Milamay.........tako zelo mi je hudo, da sem brez besed. Joči, kriči, tolči.....vrzi ven, kar te duši. Vem da si močna, čeprav se ti sedaj ne zdi tako in da se boš odločila pravilno. Tako, da bo dobro zate in za tvojo družino, pa če bo to še za enega otroka, ali pa ne.
Te objemam in mislim nate
_____________________________
micla
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
2.10.2007 13:47:10
|
|
|
|
Romč
|
Hojla!
Spet jaz. Toliko časa že nisem bila tukaj da sploh ne vem kaj ste vse napisale. Nisem si še vzela časa da bi vse prebrala. Sporočam vam da sem imela že dve po SS, sedaj ko pa sva začela delati na pa tretja že zaostaja. Močno upam da jo ne bo. Odločila sem se, da počakam še ta teden potem pa naredim test. Vam že sporočim kaj bo.
Upajte z mano na najboljše.
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
2.10.2007 14:40:07
|
|
|
|
Shani
|
Romč - držim pesti, da ti je uspelo in da si . Ma to bi bilo super, da ti uspe že takoj.
No od moje SS je že 8 mesecev pa nama še ni uspelo...no mogoče nama je ta mesec bomo videli kmalu.
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
2.10.2007 14:49:21
|
|
|
|
mirabela
|
zdravo punce,
tudi jaz sem vceraj prisla iz bolnice, ker sem svojega morala odstraniti.Imela sem zunajmaternicno ,trebuh me je bolel in sem imela rjav izcedek. zdaj sem cisto na tleh
.
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
2.10.2007 16:16:10
|
|
|
|
lana38
|
mirabela,
LP
_____________________________
lana38
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
2.10.2007 17:32:29
|
|
|
|
srecna_zvezda
|
Mirabela, zelo mi je zal zate. Vem kako se pocutis. Sedaj mi ne verjames, tako kot tuda jaz nisem, ko so mi rekli, da bo scasoma bolje in da bo bolecina znosnejsa, vendar verjemi, BO! Do takrat ti zelim, da bi prezivis to zelo tezko obdobje kar se da manj bolece....Pa se en velik objem...
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
2.10.2007 19:16:42
|
|
|
|
mirabela
|
hvala punce
zdaj je malo boljse, samo ko ostanem sama doma mi gre na jok , razmisljam kako bi bilo ce se vse to nebi zgodilo, ampak kaj ces, moramo upati na novo priloznost.Sicer imamo doma 11 mesecnega in sem full zelela da dobi brata ali sestrico.Zdaj mi je on in moz najvecja tolazba, zlati so
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
2.10.2007 19:31:50
|
|
|
|
Neža7
|
Lana38.... Te čistitam, ker ti tako pogumna. Kar naprej lepo počivaj, ker bo čez par tednov sonček posijal
_____________________________
11.07.2008 ob 10:32 se je nama pridružila najina Neža. Težka 2260g in velika 45cm
09.12.2009 ob 10:58 se je nama pridružil najini Aljaž. Težek 3400g in velik 52cm
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
2.10.2007 19:54:51
|
|
|
|
Ana Luna
|
Milamay in Mirabela, sočustvujem z vama in vama želim, da se čim prej pobereta. Izjokajta svojo žalost in potem naredita prostor v mislih in srcu za novo upanje. Naj bo to kmalu.
Me pa smo z vama.
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
3.10.2007 7:44:09
|
|
|
|
krtekxx
|
Punce zdravo! Na hitro sem prebrala samo zadnjo stran odgovorov. Milamy, res mi je hudo zate in ne vem kaj naj ti napišem, ker so verjetno vse besede odveč, ker le boli boli boli. Ko gre prvič narobe, si rečeš OK, enkrat se vsaki lahko zgodi. Ko gre drugič, se ti že oglasijo alarmni zvončki v glavi, ko se prične ponavljati se začneš spraševati ali sploh lahko donosim zdravega otroka... Žal nimamo dostopa do naše usode, ne moremo je krojiti, preobrniti in niti pogledati vanjo. Ta trenutek misli samo nase, predvsem na svoje psihično in fizično zdravje, potem bo pa iz dneva v dan bolje. Ne takoj, ampak kmalu, verjemi.
Jaz sem iz doooolgega dopusta, ki smo ga preživeli pri prijetnih +30 čez dan, romantičnih sončnih zahodih na nebu brez oblačka, rjava barva se še ni sprala, le malce težko je bilo zjutraj vstati.
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
3.10.2007 8:41:29
|
|
|
|
andreja2000
|
mirabela žal mi je in še predobro razumem tvoje občutke.Vem,da je še posebno hudo,ko si sama s svojimi mislimi in vprašanji.Jaz sem bolečino izgube doživela večkrat in tega gorja ne privoščim prav nobeni.In res je,bolečina počasi,počasi popusti,oziroma se nekako naučimo z njo živeti.Zdaj prestajaš težke čase in kadar ti bo še posebno hudo,veš da smo tu.Jaz sem tukaj res vselej našla tople besede in veliko razumevanja,saj me moja okolica nikakor ni hotela razumeti,zakaj vendar po tolikih izgubah rinem naprej.Tudi moja mami je bila med njimi,toda taka pač sem,nisem želela odnehat,če prav me je lomilo od bolečine ob vsaki pikici,ki se je poslovila......
miarbela,sedaj žaluj,kati to je normalen proces,daj času čas in ko boš ponovno začutila pripravljenost,pogumno naprej...mi smo s tabo.
Pa srečno!
krtekxx pzdravljena iz dopusta.
Romč in vsem,ki čakate na  ,vam stiskam pesti,da jih čim prej zagledate!
_____________________________
Kjer je upanje,je tudi pot...
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
3.10.2007 11:20:27
|
|
|
|
Špela100
|
Punce ne obupat, vse boste in vse boste dobile zdravega . Vem, da so dnevi ko bi najraje samo spal in ne mislil na nič, dnevi, ko bi najraje kar kaj porinil v tla, vendar bo prišel tudi dan, ko boste zagledale in stisnile k sebi .
Jaz bi vam samo malo upanja rada dala, ker sem ravno s 3. pregleda in dobre volje, po dveh čiščenjih sem sedaj v 17. tednu, imeli bomo fantka. Zaenkrat je vse ok in naj tako tudi ostane.
Bodite močne
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
3.10.2007 11:24:22
|
|
|
|
lana38
|
Špela100 !
Res sem vesela zate in za tvojega . Kmalu boš že na polovici . Zdaj pa že meni čas hitro beži. Na začetku pa se mi je zelo vleklo in kar naprej me je bilo nečesa strah. Po izvidu AC sem se pa kar nekako uspela sprostiti. Še malo pa bom ven iz tahujšega. Še kakšne 3 tedne, pa bi lahko tudi že rodila. Tako mi je rekel G zadnjič na pregledu. Ampak upam, da pridem čim bližje 40T.
Lp
_____________________________
lana38
|
|
|
|
Razpoloženje v času nosečnosti.
Admin
Ste med nosečnostjo imeli nenadne spremembe razpoloženja?
Natisni
