|
RE: no aprilke 2005, kako? 23.11.2006 21:27:59
|
|
|
|
taška30
|
Živjo, evo še mene, jaz še nič ne razmišljam o darilih, pri nas bo tud nosil Dedek mraz in je še dost časa, da ne govorim o tem, da ima že zdaj preveč vsega (vsaj meni se zdi), pa vem, da bo cela žlahta spet pretiravala. Na srečanje me na žalost verjetno ne bo, ker nas v soboto ni v Lj, pa m je ful žal, ker bi vas res rada spet videla. Julam, welcome, sicer pa, ne vem če si opazila, midve se poznava. Naša Manca in vaš Julijan sta bila skupaj pri varuški, dokler je nismo septembra dali v vrtec. Lepo jo pozdravi. In čestitke za Amadeja. In svaka ti čast za sfolgat dva. Mene je že zdajle groza ob misli na naslednje leto - tudi jaz sem namreč ponovno nosečka. Zadnji teden imamo doma take borbe, da sem vsak dan skoraj na koncu z živci. Tamala mi kontrira na vsakem koraku in zdaj sem pogruntala da samo meni, pri atku in babicah ni težav. Ko se peljem iz službe po njo v vrtec imam dobbesedno tremo kako bo in si v avtu glasno ponavljam (kot en psiho ): 'ne bom se pustila sprovocirat, ne bom se pustila sprovocirat'...ampak vsakič znova mi potegne živec in ni daleč dan ko bo (sicer prvič) padla ena ali več konkretnih po riti. Mislim, da jih rabi. Sicer je vesela ko pridem, ampak me takoj začne 'zaj....', ne pusti se obut, oblečt, 5x mi uide in teka po garderobi, odpira od drugih omarce, meče stvari po tleh...OK, z muko se oblečemo, do avta rabimo 10 minut, čeprav je 50m stran, ker skos teka stran od mene in kr nekam, mora vseh mor se pa začne, ko pridemo v blok, v hodnik, ko se odloči, da ne bo šla po stopnicah in se uleže na tla (v tisto svinjarijo spodaj pri vhodu) in tuli ko zver, predstavljajte si koliko to odmeva, al pa hoče po vseh štirih v tretji štuk, al se po riti vozit po štengah, al pa kr neki...pa jo po 10 minutah prigovarjanja z jezo zagrabim in nesem domov, dam v predsobi na tla, se vrže na trebuh in rjuje pa tolče s pestmi po tleh, zadnjič je tulila točno 35minut skupaj, jaz sem pa hodila mimo nje, potem se pa umiri in je najbolj pridno dete na svetu, pa probam raznorazne finte in dobrikanja, seveda tud na oštro, ne pomaga...se mi zdi, ko da me hoče kaznovat, ker je morala bit v vrtcu, čeprav ga obožuje. Ne vem, tolk me sprovocira, da mi gre kar na jok in se počutim totalno nesposobna, mal so tud hormoni krivi verjetno, ampak res je grozljivka zadnje čase. Uf, sem se malo spihala, če ste se sploh prebile čez to kolobocijo...SKRATKA: vprašanje za vas: kako se počutite takrat ko otroci zares trmarijo in provocirajo. Ostanete mirne ali vas iztiri? Jaz priznam da me čist vrže in ji dobesedno zamerim, ko enmu odraslemu, vem da je to bolano, ampak ne morem pomagat, sem fuuul jezna na njo takrat, pa še potem tud ko je tamala že čist OK. Moram zavestno začet delati na sebi, drugače se mi bo res utrgalo pri dveh. Lp, (dans malo čudne volje) Taška
|
|
|