Marelica
|
Drage aprilske mamice! Zaradi odrezanosti od interneta mi ne zamerite, ker nimam pojma, kaj se je do sedaj že vse novega zgodilo, pisalo... Jaz sem si končno odtrgala nekaj časa (ker naša princeska tako sladko aja) da se vam javim. Sporočilo pa bo spet posredoval moj možek in mi na ključek zapekel vaše komentarje (komaj čakam, da vas berem!!!) S Katarinco sva danes točno dva tedna doma. Razmere se normalizirajo, čeprav se še najde kak izredno naporen dan... Običajno me iz tira še vedno spravijo obiski, sploh ob vikendih, ko jih je več naenkrat in ko se jim sploh ne mudi domov. Priznam, da sem včasih tudi jaz kar obvisela pri dojenčkih in njihovih mamicah in nisem niti pomislila, da jih morda to utruja... Zdaj imam občutek, da gre dan mimo in v celem dnevu ne utegnem niti celega gospodinjstva. Prej me je to zelo nerviralo, zdaj pa sem se sprijaznila, da pač določene stvari ostajajo, da ni vse tipi-topi pospravljeno, da kosilo zamuja za več ur,... Prvi teden je bil sploh naporen, ker naša princeska ponoči ni kaj dosti spala, podnevi pa je itak bilo toliko nekih stvari, da se sploh nisem nič naspala. Na srečo si je možek vzel 2 tedna dopusta in je prevzel gospodinjska dela – meni pa se je še ta čas zdelo, da komaj folgam rihtat tamalo. Zdaj je ati postal že ekspert za umivanje, previjanje in mešanje flaš... ampak na žalost je spet moral v službo in danes sem se prvič morala znajti sama. Katarina pa kot da bi vedela, je bila ekstra pridna. Pa še veliko olajšanje je, da se lahko že zunaj vozičkava – taki lepi sončni dnevi so zame pravi balzam. Na žalost se še vedno nismo kopali, ker je imela / ima najina punčka vnet popek. Me prav jezi, da se to tako vleče zaradi ravnodušnosti pediatrinje, ki nas je poslala domov, češ kot da patronažna preveč paničari – pa bi baje lahko z enim samim rutinskim posegom zadevo rešila. Imam zadnje čase toliko slabih izkušenj z doktorji, da samo upam, da Katarina ne bo zbolela. Dojenje je sicer steklo že v porodnišnici, vendar pa imam še vedno premalo mleka za vse obroke. Do predvčerajšnjim smo shajali z eno samo dodatno flaško/ dan z okoli 60 –70 ml mleka, zdaj pa je postala mala pravi lakom lačen in naenkrat popije kar 150 ml aptamila. Je pa imela prej stalno krče po flaški, dokler nisva nabavila sab simplex kapljic. Te imajo marsikateri za neučinkovite, ampak pri nas pomaga – pa še samo 6 kapljic dava zraven in ne 15, kolikor se priporoča. Jaz bi bila sicer bolj srečna, če bi lahko samo dojila in sem včasih kar ljubosumna na flaško (sploh, ker je mala po njej tako hitro sita in zadovoljna) pa čeprav preostalo hrano tako predstavlja moje mleko. Je pa prav zanimivo, kako mi mleko včasih kar samo od sebe teče iz dojk in to tako, da pride tudi skozi blazinice in modrc, ko pa mala pije, ga pa kar hitro zmanjka in jo tako običajno dojim kar na obeh dojkah. Drugače pa je pri hranjenju pri meni tak počasni polžek, da se obvezno dojiva 30 - 50 minut, pa še to jo moram vmes buditi. Če jo pa odstavim prej (tudi če vmes zaspi), začne že čez minuto spet »papat« svoje prste in sitnarit. Postajam že kar predolga, čeprav imam tooooliko še za povedat. Bom raje počakala na jutri, da mi možek prinese vaše poste in se bom potem spet javila. Joooooj, je pa res lepo biti mamica... cele dneve bi se lahko pogovarjala samo o otročičkih.... Lep pozdrav vam in vašim malim sončkom!
|