ČebelicaMaja
|
Res ste pridne čveke, vas komaj dohajam brat... Slikce iz srečanja so super, midve sva šli potem v Kranjsko goro, kjer smo tudi uživali 100 na uro... samo jaz takoooooo pogrešam mojo kužo. Miaxxx kako pa kaj tvoj kožuhar, pa Alička... si že kaj razmišljala o novem ... mene mož ves čas bremza... pa saj vem, že tako je kriza s časom, pa vendar... pri nas je bilo 15.maja ravno eno leto, ko je ni več ... Mojčika... to je res ugoden kredit, midva imava premostitveni kredit za 1 leto (19mio) in plačujeva 110 000 sitkov na mesec samo za obresti...upam, da ga bomo kmalu lahko poplačali...tako, da držim pesti Zvezdica prav si se odločila...jaz sem v taki službi kot jo opisuješ od februarja in mi je še vedno vsak dan znova hudo. Po eni strani mi je super v službi, po drugi strani sem pa tudi rada doma z mojima srčkoma. Samo pri nas je drugače... ker je mož svobodni umetnik... in včasih pride zelooo suša, tako, da sva kar vesela, da je vsaj ena redna plača pri hiši... samo se tolažim, da bo enkrat pač bolje... imam pa prijateljico, ki je delala v Lj.-prav tako iz Radovljice, pa tudi ni zdržala, si je potem službo našla v Radovljici...veliko je vožnje, časovno, pa tudi živčkov gre kar nekaj...midva sva tudi mislila sej bo šlo, pa se tudi sedaj selimo nazaj v Ljubljano... Imam pa vprašanje... moja pika namreč, ko jaz pridem popoldne domov, namesto, da bi jo dala spat, oživi in začne dirkat po stanovanju, se igrat, meče igrače, leze na kavč... skratka nemogoče jo je prisilit, da se umiri- tako je dobre volje...zdaj je pogruntala, da se je zvečer super vozit s kolesom po atriju in če tega ni, je tak jok... vsi sosedje že spijo (imamo cel blok samih majhnih otrok), naša pa divja s kolesom po atriju... včeraj sem jo hotela malo bolj radikalno umirit in ji nisem pustila divjat, pa je bilo še slabše... rada bi ji ustvarila nek red, pa se sploh ne pusti...tudi če prej zaspi - npr. ob 19h, se ob 22h zbudi, zdivja in zaspi Sem prebrala vse knjige o spanju pa nič ne pomaga, razen, da v službi podaljšam, pa pridem takrat, ko sem popoldne, domov ko bo pika že spala... to mi pa tud ne diši preveč... Sicer smo pa trenutno v tako živčni situaciji, se selimo in prodajamo stanovanje, urejamo papirje... pa verjetno vse to čuti tudi otrok... me prav zanima, kako bo prenesla selitev...me kar malo skrbi... Aja, še statistika... pri 13. mesecih: 78 cm in 11320 g. Smo bili cepljeni in je bilo vse bp. Zdravnik, ki je nadomeščal našo P je bil super...Drugače pa ima naša pika blago obliko alergije, a je ni dal na testiranje... sem rekla, da bom naslednjič kar mal zasitnarila... tiste, ki ste bile na testiranju v alergološki... a še vedno pikajo ali imajo kake druge metode vnašanja alergenov? Jaz se spomnim, ko sem vedno na podlaht dobila po 12 injekcij...nič lušno... Bodite lepo...
_____________________________
Življenje je plamen, ki dogoreva, toda vsakič, ko se rodi otrok, znova zažari. (George Bernard Shaw)
|