|
Naja30 -> RE: Decembrčice (30.12.2006 18:04:40)
|
Jaz sem tukaj! Nekaj šteka RR, tako počasi dela [sm=smiley24.gif]
r1ta, meni se je čep odluščil tisti večer, ko sem šla rodit. Ko se je odluščil, so se popadki ornk pojačali, so bili na 5 min. Aha, lahko bi napisala, kako je vse skupaj potekalo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Upam, da me ne bo kaj zmotilo vmes, kot npr. moja zlata princeska [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]
No, tisti dan, preden sem rodila, sem imela pregled v porodnišnici in G me je vprašal, če bi že rada rodila. Jaz pa seveda da ja, saj že zamujamo. No in mi je malo pomagal in mi s prsti masiral maternični vrat, da bi se začel odpirat. To boli kot sto [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] Od tistega trenutka naprej sem imela popadke, sicer nestalne, še ne toliko boleče. Z [sm=love.gif] sma šla po pregledu še na pico, popadki pa so le postajali na trenutke boleči, potem pa spet nič... Tako je bilo do večera, ko sem gledala Tv. Ko sma tako ležala na postelji, sem v nekem trenutku prav slišala, kako je nekaj poknilo v spodnjem delu trebuha. Pa grem na wc in evo čep! Popadki so se v trenutku okrepili in bili najprej na 7, potem pa hitro kar na 5 min. In moj [sm=love.gif] meni, daj grema, jaz pa bi še kar bila doma. Ves čas sem imela v glavi, da ne smem prehitro tja priti. Ampak bolečine so postajale hujše in on se je zbal, da bom kar doma rodila. No, pa sma šla.
V sprejemni pisarni na stolu mi je med pregledom še voda odtekla, odprta pa sem bila komaj 3 cm. Ok, pa gremo v porodni blok. Najprej britje, in klistir, pa 5x odhod na wc, ko me je med popadki zvijalo... Ja, kakat med popadki ni šala [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Komaj sem zlezla nazaj na posteljo, že me je spet pritisnilo in je bilo treba odracat na školjko [sm=smiley26.gif]
Ko sem opravila vse naravne potrebe [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] so poklicali mojega [sm=love.gif] ki se je medtem zabaval v sobi za očke [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] in smo šli v porodno. Potem pa se je začelo čakanje med popadki. Ene 3 ure, do okoli pol treh zjutraj so me pustili na svojih popadkih, odpirala sem se pa zelo počasi. Zato so mi dali še umetne. Spomnim se dveh babic iz te smene. Razočarana sem bila nad njima, še posebej nad eno, ki je bila zelo groba. Ko me je vsako uro pregledala, koliko sem odprta, je s svojimi prsti mesarila po meni kot po kosu mesa z nožem [sm=smiley18.gif][sm=smiley22.gif]
Ko so začeli šopat umetni popadki, pa ni bilo več heca. Z dragim sem se vse manj pogovarjala, vedno manjši so bili presledki med popadki. Pa vseeno ni tako hitro minilo. Dočakala sem jutranjo smeno, ko sta prišli dve zelo fajn babici, hvaležna sem jima za ves trud in pomoč. Prav umirjeni in nežni, hvala bogu. No, ko je začela tamala pritiskat dol, je bilo pa kmalu vsega konec. Če danes pomislim na to. Takrat se je vsak popadek vlekel kot jara kača. Babica Milica me je držala za roko in mi prigovarjala, da ne smem pritiskat, ampak predihat popadek, kar je bilo zelo težko, če te naravno vse sili, da potiskaj. No, ko mi je babica Jelena rekla, da se že vidijo laski, sem že skoraj zajokala od sreče in olajšanja. Rekle so mi, da če bom sodelovala z njimi, bo hitro konec in potrudile se bodo, da ne bom raztrgana. Tako da svaka jima čast, rodila sem ob 7.27 najino punčko Tijo, težko 4320 in dolgo 55 cm, dobila pa sem vsega skupaj dva šiva. To, koliko te raztrga ali če te prerežejo, je v veliki meri odvisno od babic.
Ko je bila Tija že na mizi pod mano, še nisem vedela, da je [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/rozacrtici.gif[/image] Sploh nisem pomislila na to, samo čakala sem, da bo zajokala. Moj [sm=love.gif] je bil prepričan, da je [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/modricrtici.gif[/image] ker ko je videl njeno glavo, je videl sebe [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Zelo mu je podobna. No in ko je zajokala, je babica rekla, punčko imate. Midva pa sma se spogledala in od sreče tudi govoriti nisma mogla. Na tihem sma si namreč oba želela punčko.
Potem so jo položili na moja prsa in prvič sem jo pobožala in ji dala poljubčke... Ne vem, kot v transu sem bila, vsa naspidirana od sreče. Potem pa so naju obe poštimali in novopečeni očka se ni ganil od svoje hčerkice. Bila je ljubezen na prvi pogled. Medve sma se tudi že takoj dojili in ni bilo s tem nobenih problemov.
V porodni smo bili še 3 urce, ki so minile kot blisk.
Tako, to je moja porodna izkušnja. Porod je trajal 8 ur, oz. 5 odkar so mi dali umetne popadke. Ne bom rekla, da sem pozabila na vse, ko so mi jo položili v naročje, ker to ni res. Je pa bilo vredno vsega. To, da je partner zraven, je zlata vredno. Meni je zelo pomagalo, da sem vedela, da je tam, čeprav se potem že kaj dosti nisem ukvarjala z njim, mi je pa veliko pomagal, ko mi je močil usta, dajal kahlo pod rit [sm=smiley9.gif] in skakal okoli mene, če sem kaj rabila.
Porod je lepa izkušnja za žensko (in moškega) in punce, ne se bat. Seveda boli, saj to smo ves čas vedele, je pa vredno. Ko zdaj gledam svojo štručko,ki je prišla iz mene... ne da se opisat! [sm=smiley31.gif][sm=smiley27.gif]
Pa lep večer! [sm=rozica.gif]
|
|
|
|