severnica77
|
Pozdravljene decembrčice! Midva sva končno po šestih dneh doma. Najprej vsem najlepša hvala za vse čestitke. V petek, 15.12.2006 me je deset do pete ure zjutraj presenetila rahla mokrota med nogami ... Nisem takoj zaštekala, da bi bila lahko to plodovna voda in sem šla na WC, saj sem mislila, da sem pač začela malo puščati Potem pa se je na WCju kar vlilo. Sem šla zbuditi mojega . Mene je zgrabila kar fajn panika, kar tresti sem se začela, moj pa je bil tako kul, da ne morem povedati. Je rekel le počasi, nikam se ne mudi. Pa sva spakirala in se odpeljala v porodnišnico. Tam so me pregledali in ob šesti uri sem bila v porodni sobi, odprta le en centimeter. Moj je šel še malo domov in se vrnil okoli desete ure. Do takrat še ni bilo nič kaj boleče, morda le toliko kot lažji krči pri M. Potem pa je postajalo vse skupaj vedno bolj . Moj me je servisiral od spredaj in od zadaj , kot še nikoli. Umetnih popadkov mi niso hoteli dati, ker sem imela svoje in sem se odpirala, čeprav zelo, zelo počasi. Ko se je nočna ekipa poslovila, so mi zabičali, da jih naj ne čakam, da se vrnejo v službo jaz pa sem jim rekla, da tega nikakor ne bom naredila. Popadki so se nadaljevali in bila sem že kar izmučena, ko je bil že skoraj večer, so se končno odločili, da malo popadkov dodajo. No, to pa je bilo kar hudo, hvala bogu pa več ni dolgo trajalo in zagledali so glavico. Babica je rekla, vidi že malo lahkov, ampak res čisto malo ... Glavica je nekajkrat pokukala rahlo že ven in spet se skrila nazaj in so se odločili, da mi malo pomagajo s stiskom trebuha. Tukaj me je skoraj malo zmanjkalo, vendar je kar naenkrat izskočil najin sonček ter zajokal. Moj se ni mogel zadržati in je začel jokati, tako, da sta kar oba moja srčka družno jokala. Potem so mi ga vzeli, ga porihtali, atija pa spodili iz porodne sobe. Mene pa sta šivala kar dva zdravnika. Je tudi to kar bolelo, zdela se mi je kar cela večnost. No, pred vrati pa je moj še bolj planil v jok. Ne vem ali od sreče ali ker me je gledal -v glavnem naval čustev. Potem so mi dali malega črveka in je bil tako topel, tako pridkan in tako lepo je dišal ... No, nato je prišla še mama, sestra, ati in njegovi starši, da je bil v porodni sobi kar direndaj, jaz pa totalno izstradana. Dali so mi jesti makarone, seveda čisto mrzle, jaz pa sem jih pojedla kot, da ne bi dobila hrane en teden ... Potem so mi dali še stekleničko antibiotikov in smo malo se pocartali še v porodni sobi. Je pa malček imel ovito okoli vratu popkovnico in od razpoka mehurja do poroda je trajalo 14 ur tako da je še on dobil infekcijo (neko bakterijo) in je še on moral dobivati pet dni antibiotike, posledično je dobil še zlatenico in je bil en dan pod lučko. Je pa pravi korenjak, težek 3940, velik 51,5 cm, obseg glavice 36. Zdaj smo že doma in se cartamo in papamo ... Osebje v MB porodnišnici in porodnih sobah je super, jih sploh ne morem prehvaliti! Nikoli ne bi šla kam drugam rodit, kljub zapletom, ki so se zgodili, vendar tega nihče ne more predviti. No, doma se pa težave niso nehale. Drugi dan doma so mi v minuti nabrekle dojek, kot kamen, postale boleče in začelo me je tresti -mrzlica. Dobila sem vročine 39 in se mi je že začelo blesti. Nekako smo preživeli noč, kljub vsemu smo se dojili in pumpali mleko, ki kar ni hotelo tečti. Včeraj pa sem potem šla nazaj v porodne sobe, kjer je urgenca in so mi dali dve inekciji za mehčanje dojk v razmaku treh ur, zato je najin malček preživel že prvo varstvo in sicer je bil varuška moj ati, vmes nam je opral posodo, postlal posteljo in pospravil oblačila . Glede šivov pa je tako, da sem že drugi dan lahko sedela, sicer še tu in tam zaboli in če grem na veliko potrebo tudi, vendar ni neke panike. Se kar hitro zližeš. V glavnem zdaj je vse v redu in upam, da tako ostane. Vsem želim čim lažje porode, vendar kljub vsemu ni nič kar se ne da preživeti, sploh pa je nagrada tista, ki se je sploh ne da ovrednostiti in se za splača potrpeti karkoli. Pa malce pohitite, vidim da kar vztrajate v enem kosu. Tako, to je za zdaj vse, prebirati vas bom pa sedaj morala malo bolj počasi, ker se alarmek kar dosti vklaplja. Vesel božični večer in miren božič. No, miren tistim, ki ne boste šle rodit , ker dobiti pa res ni mirna situacija, je preveč čustveno nabita. Aja, zredila sem se 14 kg, po porodu je mi ostala samo še ena kilca
< Sporočilo je popravil severnica77 -- 24.12.2006 17:23:30 >
|