tashy21
|
Pozdravljene junijke! Mi smo pa že doma z našim sončkom. V ponedeljek ob 11:31 se je namreč rodil naš Timotej . Zjutraj sem šla na amnijoskopijo v porodnišnico Kranj, kjer so rekli, da me ne morejo spustiti domov in naj kar grem v porodno sobo. Bila sem odprta za 4 cm, plodovnica pa je bila že gosto mlečna. Tako so me sprejeli v porodno sobo ob 9:30. Seveda je najprej sledil ctg pa britje in klistir. Do 10:30 sem se z možem sprehajala po hodniku. Popadkov skoraj ni bilo. Na približno 10 minut sem čutila otrdevanje trebuha, ki pa ni bilo prav nič boleče. Potem me je prišla iskat babica. Približno dvajset minut do enajstih mi je gin. predrl mehur, potem so mi dodali še flašo z umetnimi popadki. Takoj sem začutila tisto pravo bolečino kot pri popadkih. Ta bolečina pa je bila stalna nekaj minut, vendar ne preveč boleča in ne vedno izrazita. Po nekaj minutah pa se je šele začutil pravi popadek. Bil je močan in kar dolg. Sledil je še eden, zelo močan. Še preden se je umiril je bil na vrsti že tretji. Bolelo kot ne vem kaj. Sem rekla možu: "Meni se pa zdi kot da so mi dali malo preveč umetnih. Tako zelo me pa pri prejšnjih porodih ni bolelo." Po kakšni minuti pavze še četrti popadek. Komaj sem ga predihala. Ko pa je bil na vrsti peti popadek, mi je vse pritisnilo na črevo. Samo hitro sem rekla možu: "Pokliči babico, jaz se bom pokakala." Mož sreča babico ravno med vrati. Vprašala me je, če čutim pritisk, pa sem ji komaj odgovorila, da ja, saj je bil tako močan. Rekla mi je, naj se vležem na hrbet, da me pregleda, jaz pa se tudi premaknit nisem mogla. Ko mi le nekako uspe, pravi babica: "Ja rodila boste" in že kliče ostale. "Dihajte, ne še pritiskat, da se oblečem in pripravim" sem še slišala. Hitro si je oblekla predpasnik. Potem sem pa lahko pritisnila in že je bila glavica skoraj zunaj. Naslednji popadek sem morala spet predihati, ker je imel glavico tako čudno zasukano, da jo je poravnala. Potem pa še en popadek in ob 11:31 je bil naš Timotej rojen . Kako lepo je bilo slišati njegov jok. Veseli očka je prerezal popkovnico, malega pa so mi dali na trebuh. Prečudovit občutek. Potem so ga uredil, mene še malo zašili, ker sem se strgala, in pristal je v očkovem naročju. Čez čas smo se še malo podojili, potem pa crkljali tri ure, preden so me peljali na oddelek. V sobi sem imela čudovito cimrico in njeno punčko. Sestre na oddelku so bile vse po vrsti prijazne. Hrane več kot dovolj in zelo okusna. Dojenje je kmalu steklo. Sedaj uživamo doma, se privajamo drug drugega, sestrica je zelo vesela bratca in mi vseskozi pomaga. Uf, sem se razpisala. Naj voščim iskrene čestitke vsem junijskim mamicam ter srečno pot v Rim in čimlažji porod vsem, ki še čakate. Pa seveda zdrave . Tashy
_____________________________
Tashy mamica princesk: Katja 15. 8. 1999 Veronika 5. 2. 2005 - 15. 2. 2005 (HLHS) mavričnih princev: Timotej 12. 6. 2006 Tobija 3. 1. 2014 ter še dveh angelčkov: Lucija 22. 12. 2011 (PDP 14. 6. 2012) Niki 15. 11. 2012 (PDP 14. 7. 2013)
|