Pikapolonica
|
Hojla!
No, da ne bomo na drugo stran pobegnile....
Se kar nekaj časa nisem oglasila. Pa ni nič narobe, samo ne znese mi. Dvakrat na teden hodim na aerobiko, ob torkih sva s Tio itak cel popoldan sami, ker je ati na angleščini, ob četrtkih smo skupaj.... In tako ure minevajo kot strela, pa je kar nenadoma že večer, in je treba dat Tio spat in potem se samo še poknem na kavč...
No, kot sem rekla, z mano je vse OK. Zdaj se je pa tudi meni začel poznati trebušček in ne morem več reči, da sem se samo fejst najedla... Tudi hoditi sem začela drugače. Kot da me trebuh naprej vleče. Pa saj ne znam opisati. No, pa saj zdaj je tudi otroček že kar velik. Se mi zdi včasih kar čudno, ko pomislim, da je velik že 35 cm. Res, še sama ne vem, kje ga imam.
Joj, BEJBA, zdaj si pa že doma kaj. In kaj počneš? Anže je v vrtcu, možek v službi... Še dobro, da je pri nas Tia še doma (se čuva pri babici v spodnjem štuku) in bom imela z njo toliko dela, da ne bo časa za čokolado. Ker, vam povem, pa kakšno sadje..... in zdrava hrana.... Kruh pa sir, pa piškoti in sladoled. To je tisto, kar mi paše. Aja, in kompot. Tega bi se pa ne mogla prenajesti.
ASSO, to pa ni fino. Mislim, zaradi zobeka. Samo, je pa zobozdravnik tudi malo smotan. Saj bi mu jo lahko prinesla pač kasneje. Očitno jim vsak razlog prav pride, da si prestavijo delo za kasneje. Brez veze!
RIBICA, zdaj pa ne vem, al sem kaj spregledala. Zakaj pa si na pediatrični kliniki. A je kaj hudega? No, saj grem še enkrat prebrat vse za nazaj, morda pa sama najdem odgovor.
LU, sem ti pa kar malo fovš za tiste posnetke. Čisto malo no, da ne bo pomote. Jaz sem v začetku še tudi nekaj razmišljala o tem, da bi šla na 3D, potem sva pa na to kar pozabila. In ko zdaj pomislim, da najbrž nikoli več....
Ja, nikoli več. Ko sem bila noseča s Tio, je bilo toliko več časa za razmišljanje, pa božanje trebuščka. Zdaj pa moram še možeka kar opomniti, da če se zaveda, da je to najbrž zadnjič. Da najbrž nikoli več ne bo občutil brcanja, pa spremljal mene, kako se spreminjam, pa seveda prenašal mojo tečnobo  .... Kar hudo mi je, ampak, mislim, da bosta res le dva.
Kako pa kaj ve razmišljate? Si želite še kakšnega - otročka namreč?
No tako, zdaj pa grem. Lepo se imejte. Upam, da se čimprej spet katera oglasi!!!
Pa-pa, Pikapolonica 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
? 
. 
). 
zopet tudi v mojem imenu. Za mano je en grozen mesec, ko nisem imela energije in volje za nič na svetu. 
Najhuje je ponoči in zjutraj, ko moram iz postelje vstati. Noge kar nočejo naprej. Danes sem začela izvajati masažo ušesa, menda naj bi to pomagalo 
Čeprav ne vem kaj imata skupnega moja rit in uho. O rezultatu bom poročala v prihodnjih dneh. 
Lepo se imejte, čuvajte svoje zaklade pod srčkom in veliko raztresenih dogodivščin z malimi navihanci
(ne vem, če sem prav napisala). Zaenkrat je v redu, ampak čim se malo poslabša kašlanje mormo spet nazaj, da se ne bi razvil kakšen bronhitis 
Je pa ta teden na preizkušnji njen glas.
. 
. Prav fajn, ja. No zdaj se bo začelo. 
, kako pa kaj tvoje zdravje? Si že boljše? Pa pregled si imela v ponedeljek, ne? Javi, kaj kej pravi pikica 
, fraj dnevov je že konec, a. Konec užitkov. No, pa saj bodo kmalu spet počitnice., pa bo spet veter v laseh. 
ga je zadnjič šel registrirat, in me je kar malo stisnilo, ko sem gledala za njim. Pa bo spet šla ena sezona mimo. Lani sem glih ene dvakrat sedela gor... Čeprav, moram priznati, je potem, ko imaš enkrat otročka, občutek čisto drugačen, veš. Saj boš videla. Ni več takega užitka, ker ves čas nehote razmišljaš, kaj pa če... In tudi, ko se možek zdaj sam odpelje 
, me kar ne neha skrbeti zanj ter komaj čakam, da me pokliče, da je vse OK. Na trenutke bi ga najraje kar prodala.... Potem me pa spet prime želja po hitrosti in se že veselim drugega leta, ko se bom lahko spet vsedla na najino puščico. 
bom pogrešala, ja 
