rainbow
|
Ojla! Končno sem prišla do računalnika (imava trenutno samo enega),tak da moram nekaj napisat, da ne boste mislie, da sem izginila iz obličja zemlje Dolina, glede sedeža, mi imamo za obe taka sedeža za 15+, Enja ima boljšega, od Romerja, ful dober, res, kjer se da pas od avta naštimat skozi enoročko in s tem prilagodit otrokovi velikosti. Lia pa ima enega poceni, je pa že itak tako velika. Takega, kot ga ti opisuješ, ne vem če bostaja. Glede razvoja naših otrok, sem jaz tudi malo zaskrbljena za to našo Enjo; zadnjič sem se pogovarjala z eno mamico in je rekla, da so drugi otroci dostikrat vsaj govorno manj razviti do nekega obdobja, ker ne pridejo na vrsto. Pa res, ta naša Lia non stop, evo skozi nekaj. Govori, seveda. Pa komandira Enjo, jo moram skozi nazaj držat. Je pa res, da imam jaz zaradi tega, ker pač ne govori tako kot je Lia v njeni starosti, tudi Enjo za mlajšo kot je. Ali pa sem imela Lio za starejšo, ker je veliko govorila. Ne vem. V glavnem, bliža se nam pregled pri treh letih in bomo videli. Sem pa bila danes jezna ker se mi je polulala, v plenico seveda, pa vse je šlo čez, po stolu. Sploh si ne da rečt, da bi šla na WC. Je pa zdaj začela risat obraze, hihi, bi morali videt, kak cute Tak da napreduje, ta na ša trmica. Imam pa jaz tudi slabo vest, ker se ne ukvarjam toliko z njo. Ne vem, naporno se mi je z obema naenkrat ukvarjat, ker sta na različni stopnji in pol bi morala eno knjigico Liji brat, drugo z Enjo gledat Sepa k sreči tudi nekaj druga od druge naučita oziroma se skupaj igrata. Dolina, da te potolažim, Enja tudi ne pozna črk, to zdaj pri nas Lio zanima, ta da sem ji kupila one magnetne. Katrin, to pa je res pohvalno, za te knigice, ki jih urejaš Danes se veselim obiska kolegice z njenim fantkom, katastrofa pa mi je to vreme hladno. Čeprav sem včeraj vseeno vztrajala, da smo šle na sprehod in v Astorio na kavo in sok. Sta bili pridni, glede na to, da sem bila solo z njima. A ni to že krasno, da lahko greš z otroci na kavo to še nekaj časa nazaj ne bi mogla sanjati. Zaradi trme Enje seveda; zdaj pa ji samo daš sok na slamico in ona to pijucka tako dolgo, da jaz ravno kavo spijem. Nič, mejte se, grem skuhat paprikaš, da bom potem fraj.
_____________________________
lp, rainbow Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn
|