|
lonja -> RE: JANUAR - naš mesec! (4.1.2006 19:06:52)
|
Pozdravljene januarčice,
no, zdej se Vam lahko še osebno oglasim, saj sva z mojo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] Ajdo včeraj prišli domov, veselo novico Vam je pa itak sporočil že moj dragi.
Ja, začelo se je kar burno na silvestrovo. Zjutraj sem imela še neke želje po sprehajanju okoli Blejskega jezera, pa full sem si kremšnit zaželela. Pa je obveljala volja od dragega in sva šla le na krajši sprehod.
Pol sva po kosilu imela ene obiske in ko so le ti odšli ob pol šestih, se mi je naenkrat zazdelo, da imam vse mokro tam spodaj. Pa nisem delala nobene panike, saj se mi je to zadnji mesec skoraj redno dogajalo.
No, stvar se je nadaljevala (namreč rahlo odtekanje, vsega skupaj za jogurtov kozarček) in ob evetih zvečer sem klicala v porodnišnici. So mi rekli, naj takoj pridem, pa sem jih uspela nekako prepričati, da bi se vseeno še malo opazovala. Poleg rahlega odtekanja me je vsakih dvajset minut tako čisto narahlo zbodlo v trebuhu (čisto neboleče, zat nisem zganjala nobene panike).
Pa sem se obrnila po pomoč na forum in me je nekaj punc kar hitro prepričalo, da je naš čas prišel. In smo šli.
V sprejemno sem prišla ob enajstih zvečer, sledil je priklop na CTG, sestra mi je potrdila, da so opazni redni popadki in po pregledu izjavila, da sem odprta že 3 cm, maternični vrat pa da je zelo zelo stanjšan.
No, sledile so manj prijetne zadeve (vendar neboleče), britje in seveda klistir. Ta je popadke stopnjeval do te mere, da sem čakajoča na hodniku že objemala stene ljubljanske porodnišnice.
In po eni uri čakanja pride pome mislim, da edini babičar (ne vem, kako se temu reče, če gre za moškega) v ljubljanski porodnišnici po imenu Anže. Punce, noro. Pomirjujoč glas, full prijazen me je pospremil v proodno sobo in mi na prekrasen način malo razložil, kaj on od mene pričakuje in kaj lahko jaz pričakujem od njega. Po 45 minutah (bilo je ob 1.15 zjutraj) so bili popadki že precej boleči, pa mi je ponudil masko, pa še nek anestetik sem dobila v žilo. Pa moram priznati, da mi je maska nekako bolj pomagala. No, v roku ene ure po prihodu v porodno sobo sem se odprla že na 6 cm in potem brzinsko do famoznih 10 brez dodajanja umetnih. Ko šus je bolelo le zadnjih dvajste minut, ampak je maska zalega in je bilo lažje. Pa poskušala sem misliti le na to, kdaj končno bom stisnila k sebi mojo Ajdo. Zadnji del, torej iztis je trajal dobre pol ure in ob 2.37 je privekalo ven majceno bitjece, moj otročiček, moja Ajda.
Tehtala je 2800 g, dolga pa je bila 48 cm. Ati je ponosno prerezal popkovino , Anže pa jo je strokovno umil in oblekel in mi jo takoj položil v naročje. Punce, nor občutek, vse bolečine (najbolj me je bolel prerez presredka ampak zelo hitro mine, sploh če si mal zadet). Potem smo v porodni preživeli še dodatne tri ure, se lupčkali, spoznavali in predvsem veliko jokali od sreče.
No, po treh urah so naju odpeljali na oddelek, atija pa sva poslali domov.
Ajda je potem skoraj cel dan spala, mami pa polna adrenalina začela pošiljati smse okoli.
Zvečer se nama je z Ajdo v sobi pridružila tudi naša OVČKA, ki je rodila zadnje dete v letu 2005 v lj.porodnišnici, prelepo deklico Laro. Družbe nam tako res ni manjkalo.
Tako, včeraj so naju z Ajdo odpustili domov, saj ni dobila zlatenice, pa tudi vsi ostali izvidi so bili OK.
Prvo noč doma smo preživeli, Ajda nama je z mojim dragim uprizorila otvoritveno žurko z jokom ob dveh ponoči, ki ga nisva mogla utišat, tako da je princeska prespala del noči na atijevem trebuhu. Se mu je v obliki podočnjakov kar poznalo zjutraj.
V glavnem, punce, tiste, ki še čakate, držte se, porod ni nič hudega, hitro mine, samo ves čas mislite na čas potem. Prekrasno se imamo!!!!
Če še katero kaj zanima se oglasite, pa vso srečo vsem vam in vašim štručkam.
lonja[sm=sloncek.gif]in ajda [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]
|
|
|
|