|
Marogica -> RE: Staršem se ne ljubi vzgajati otrok (4.12.2005 20:17:35)
|
Jaz se ne strinjam, da enoletnik razume besedico NE, temveć intonacijo, kako to izrećeš. lahko bi rekel tudi DA, MA, ......karkoli, otrok besednega pomena ne razume. Vsaj jaz to opažam pri mojem (skoraj enoletniku)Kadar se šalimo in igramo pa govorimo ne, ne, ne, in odkimavamo z glavo, je otrok vesel in se smeji. Kadar pa kaj želi prijeti, kar naj ne bi smel, pa mu rečem ne s poudarkom, se ustavi, me pogleda, zajamra, vendar ne gre dalje. To govorim seveda o ta mlajšemu.
Ta večji je bil takšen, kot ga opisuješ ti, Seven, torej je (in seveda še ima ) sršene v riti, oz. če obstaja superlativ tega pomena, bi ga z veseljem uporabila. Torej sem mu 30, 40, 50x rekla NE, pa je šel še 51-tič in poizkusil. Pa če je bilo treba tudi 52-tič...itd. Kaj je to pomenilo za naju, starša? Strahoten napor in niti minute (in to dobesedno) počitka. Kaj bi takrat dala, da bi se lahko za 3 minute (ja prav si prebrala) vsedla in mi ne bi bilo treba skoćiti za njim, ker je že zopet nekaj vlekel, tolkel.....
Vendar se je sčasoma navadil, kaj pomeni oz. kaj naj ne bi delal. Pa tu igra še ena stvar veliko vlogo. Otroka je pač treba zamotiti. Jaz sem ga zamotila s čimerkoli, vendar sva bila kljub temi od 15 ure pa do 20 zvečer non-stop z njim. Vse ostale stvari sem pustila ležati ob strani, ker mi enostavno ni zneslo ali pa sem bila tako utrujena, da mi je bilo čisto vseeno, kakšno imamo po hiši. In najbolj srečna sem bila, ko je bil v vrtcu, ker sem se takrat vsaj malo psihično in fizično spočila in se pripravljala na naslednji popoldan,katerega sem se vsaki dan znova veselila. Pa me popljuvaj, če hočeš, vendar je to res. kakor imam svojega otroka neizmerno rada, v tistem obdobju (med 1 letom in 1,5 letom), sem ga imela pol dneva dovolj. Dovolj pa zato, ker sem se neprestano ukvarjala z njim in ga nisem pustila npr. pred Tv-jem, temveč sem se res z njim aktivno ukvarjala(mož seveda tudi).
Za nameček pa bi se rada vrnila nazaj na temo. Otroku se ne sme dati občutka, da se vrti vse samo okrog njega. Ker se ne in se tudi ne sme. Takšenga otroka lahko v življenju čaka še veliko razočaranje, ko bo ugotovil, da se svet pa vseeno ne vrti samo okrog njega in da ni možno, da vsi skačemo samo okrog njega.In takšen otrok lahko potem doživi travme, ko se mora vživeti v realni svet, pa se ne zna. Pa ni sam kriv, temveč mi, starši.Tudi iz takšnih razlogov otroci posegajo po mamilih, ne pa samo zato, ker so imeli doma vzpostavljen red in meje.
To, da sem prerpičana v svojo metodo vzgoje, je jasno, drugače ne bi tako svoja dva otroka vzgajala. To pa še ne pomeni, da sem idealna mama, želim pa otroku in sebi narediti pot v življenje čim bolj realno in temu posledično enostavno. Ti pa lahko povem, da se pozitivni rezultati te "fašistične" vzgoje, kot si jo enkrat imenovala, že kažejo. In vsem nam je lepše in enostavneje. Vendar pa dejstvo ostaja: vzgoja je TRDO delo.
|
|
|
|