Urša
|
Torej, zgodba kako to, da bo naše 3. dete punčka, seveda če bom še godna takrat: V naši družini imamo hemofilijo. To je dedna bolezen, pri kateri zbolijo fantki v vsakem 2. kolenu, punčke isto v 2. kolenu pa so prenašalke. To je motnja strjevanja krvi, ker manjka nek faktor in je treba pri kakšnih poškodbah takoj v bolnico po dozo tega koncentrata, drugače lahko hitro izkrvaviš, tudi če ti spulijo zob, ti ga morajo v bolnici pod nadzorstvom. Ena takšna doza stane 1000 EUR. Je pa redka bolezen, nekje 100 hemofilikov je v celi SLO: Torej, moj oče jo ima, jaz pa sem prenašalka. Nika je ven iz tega, veja prekinjena, Jaka je imel 50% možnosti, da bi to podedoval, pa na srečo ni. Sem bila ful srečna, ko so v porodnišnici naredili testiranje! Pri njemu je zaključeno. Z mojo G sva se pogovarjali, da imam možnost it pri naslednjem otroku v genetsko posvetovalnico, kjer bi imela neke vrste umetno oploditev, ne vem točno kako to poteka, samo to vem, da so zelo dragi postopki, je pa to v interesu zdravstva, ker se bi s tem popolnoma izničila ta bolezen. Torej, 'vzeli bi mi jajčece, dodali atijev prispevek in čakali, da bodo 'vzgojili'' deklico in mi jo potem dali not, nekaj tazga. Se kruto sliši, nisem še čist 100 % če bi šla to delat, samo če pa pomislim, da bi imela bolnega otroka, skoz po bolnicah in v strahu, da se ne bi porezal...pa mogoče tole niti ne bi bilo tolk švoh. Bi pa absolutno pogrešala tisti feeling, ko greš z namenom, da ustvariš živo bitje in v pričakovanju delaš test, samo potem bi bilo pa naprej isto kot če naravno zanosiš.
_____________________________
Osrečujejo me zakladki Nika, Jaka in mali Izak:-)
|