Eviii
|
dobro jutro, februarčice... evo nas spet tle. me ni gor en dan in napolnite skori dve strani. sm rabla pol ure, da sm sploh vse prebrala... pa mi je tko fajn, ko vas berem!!! torej, da napišem, kaj spet špičim... v sredo sm bla v ljubljani. pol sm bla malo utrujena, pa še za službo sm mogla neki nardit. pa obiske sm mela, tko da se nism nič oglasla. proti vičiru pa panika. spet te moje ledvice. okoli enajstih sm vzela en spasmex in upala na bolše. pa nič!!! nism spala celo noč. sm se stalno premetavala od bolečin, pila in hodla na wc. ob šestih mi je blo pa dovolj. sm zbudla možeka in sm mu rekla, nej me pelje na urgenco. in smo šli. sm s sabo nesla še izvide iz bolnice od zadnič. ko je dohtr vidu te izvide, mi je samo reku, da mi bo dal napotnico za porodnišnico oziroma ginekologijo. pol se pa spomni, da mi bo dal še prej dve injekciji, vsako v eno rito. v levo sm dobila ketonal, v desno pa spasmex. rezultat: nism več vedla, al me boli leva rita al desna al ledvica al pa brcike od , ki je valda postal-a čisto nemiren-a pol pa nazaj domov, v postlo. po ene par urcah spanja sm šla še do osebne zdravnice in v laboratorij. in pol spet po izvide. zdravnica je ugotovila, da sm imela napad (sveža kri v vodi), pa mi je rekla, nej počivam doma, ampak ob bolečinah nej se takoj odpravim spet v bolnico. in včiri sm lepo povedala v službi, da sm do dopusta na bolniški. sicer je bla panika, ampak so me razumeli. bomo pač po telefonu komunicirali, če bo treba. in včiri sm pol cel dan preležala. noč je bla precej bolša, čeprou je ledvica še kr razdražena in me še malo boli, če ne ležim v pravi poziciji. zdej sm ok, ampak bom počasi šla spet nazaj v postlo, se stisnit k možeku drugače sm jst nazadnje vidla gildo v pondeljek na ogledu porodnišnice. je ok, samo pravi, da ima malo krize v službi in da je full utrujena. nas pa bere, samo nima cajta nam pisat... naju so tudi iz avstrije klicali, da nej pridemo po sobo, ker je končno pršla. bosta šla moj možek in moj ata enkrat te dni gor in jo prpeljala domov... kar se pa sexa pr nas tiče, je stvar tko. moj možek se že od vsega začetka boji, da bi kej naredu in je zelo previden. odkar imam pa probleme z ledvicami, je pa še tolko bolj v skrbeh, ker se boji, da bi me poškodoval in da bi zaradi njega dobila spet kake napade (prevelik napor zame). se pa pridno cartava in pogovarjava z ... kami, upam, da si še v enem kosu in da so tvoji popadki prenehali oziroma, da ti jih v bolnici ustavljajo... reči , nej še malo počaka za prit na obisk... se beremo kej kasneje
_____________________________
Dejana smo na silo spravli na svet 3.3.2006 ob 19.59 :)
|