Kami
|
Čao punce moje!
Jaz se kar težko za net spravim, ampak evo dans mene. Moj dragi  je šel s fanti ga mal ven biksat, mali spančka,  je večinoma pri miru, jaz pa bi morala sicer nekaj za fax delat, ampak se mi ne da.
Včeraj sem imela g. Me je dala na CTG in imam še vedno popadke. Ne hude, ampak jih čutim skoraj ves čas. Moram rečt, da me ni nič strah, kot bi morda mislile. Povedali so mi, da je jenči ok, da so mu injekcije za razvoj pljuč zelo pomagale in četudi se odloči priti ven jutri, mu ne bo nič hudega. Tako, da jaz sem v nizkem štartu. Kar psihično sicer ni fajn, ker imam ves čas občutek, da nekaj še nisem naredila (več tega "nekaj"). Možno sicer, da bo še tedne in tedne v meni, ampak lahko pa tudi, da bo šlo naprej. g. pravi, da februarja pa verjetno ne bom dočakala noseča. Upam, da me zato ne boste zabrisale dol,  , ker bi mi bilo čist grozno brez vas! 
Kil imam drugače +10, se mi pa zdi, da se bo tole zdaj mal umirilo, ker tud veliko ne spravim vase, vsaj ne naenkrat. Edino, res sem žejna ko pes in se nalivam in nalivam. Pa sadje mi paše (samo sočno: mandarine, pomaranče, ananas), se kar tresem, če si ga ne olupim dovolj hitro  !
Danes smo postavili pojstlico v spalnici. je rekel, da se zdaj pa res zaveda, da bo kmalu tu. Mali je bil pa čist srečkan, da je sodeloval pri postavljanju in potem mu je ati razlagal, da kako bo mali bratec ponosen, ko mu bo razlagal, da mu je pomagal postaviti posteljico. Kar se imen tiče, sva midva zelo tečna. Je pa res, kar pravijo: vsak naj si izbere tisto, kar mu paše. Najinemu prvemu sinu je ime Liam. Želela sva si namreč kratko, razumljivo in mednarodno razumljivo ime. Zato sva imela kar nekaj časa težave, kako poimenovat drugega, da bosta "pasala" skupaj, pa k priimku. Mislim, da sva zdaj že gotova, da bo drugemu ime Evan. Marsikomu takšna imena niso všeč, nama pa zelo sedejo. Nekaj časa sva razmišljala tudi o selitvi v tujino in v takšnem primeru bi bila otroka verjetno srečna, da nimata kakšnega težkega slovenskega imena. Selitev zaenkrat ne pride v poštev, imena galskega oz. irskega izvora pa so nama še vedno zelo všeč. Upam, da bosta otroka, ko bosta odrasla, zadovoljna z njimi. 
Drug teden si grem rihtat porodniško in podobno papirologijo. Upam, da me ne bojo preveč sprehajali.
Aja, kar se spanja tiče, punce - če ne morte nazaj zaspat, je najboljše, da vstanete (pa če je to še tolk čudno in težko), si skuhate čajček ali šalco toplega mleka. Pa lepo na kavč, s časopisom, in gotovo zaspite kar tam nazaj v 10-ih minutah. Ali pa se ravno še do postelje privlečete. Najslabše je valat se po pojstli, ker potem pridejo vse neumnosti v glavo in se kar ne moreš odtrgat od njih. Preizkušeno.
Meni za ležanje res pomaga tista blazina iz Toysa (BaGsi hvala za tisti info - mi jo je mami prinesla iz Graza). Super je. Sicer se pa zanjo kregam zdaj z našim malim, ker mu je ful dobra za zaspat in počivat (si jo da okoli glave in pravi, da ima brlog). Očitno ga totalno pomirja. Se mi zdi, da bi morali 2 nabavit.
Bobika pa ne da ste imeli spet sonce? Srečnica! Pridem res v tvoje kraje...
Lahko noč, in lep vikend, kolikor ga je še ostalo.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
na predavanju. Če ti bo šlo kaj narobe, naju boš vprašala in ti bova povedali.
Skratka, po luknjah smo se peljal samo kakšnih par 100m, pa je bilo zgleda dovolj. Pa tudi veliko manj počivam kot prej, ker so sinusi ok in skoz neki bluzim okrog. Bolniško imam zaenkrat podaljšano do srede, k imam itak kontrolo pri G in takrat bo ravno 30 dni odkar sem na bolniški. Upam, da mi bo podaljšal, ker mi je čist neumno hodit za 2 tedna otroke mešat v šolo, pa itak so že eno vzel za nadomeščanje. Moram izkoristit še ponedeljek in torek, ker potem me lahko komisija pride kontrolirat, če bom na bolniški, tako da bom takrat bolj pospravljala. 
kile. 
in vsi si obetajo hude žurke, jaz pa padam v depresijo. Kako naj ga žuram, ko sem pa ob devetih za v posteljo 
. Familijo že porihtam s kosilom - gremo naslednjo soboto v eno gostilno. Nimam prostora ne energije za kuhat, da bi jih imela doma. Kolegi so pa druga zgodba. Jih je toliko, ki bi jih rada povabila, da moram spet delat več skupin. Zato imam vse vikende do Božiča polne s praznovanjem rojstnega dneva. Ampak res bi rada vse videla, saj se od poroke skorajda ne uspem niti slišati, kaj šele videti. 
. Malo jamram.... ampak, ko pomislim, kakšno lepo darilo dobim februarja, je vse pozabljeno. 
. 
