2ursae
|
uh, pety, a da je pri vas tako hudo . Česa pametnega ti žal ne znam svetovat, Anže ma tud včasih take trenutke, sam še zdaleč ne tako hudih in pogostih kot Vid ... mi je pa v oči padlo to, da sta skupaj le 2 uri dnevno. Jaz bi na prvi pogled rekla, da je to reakcija na nov ritem in na to, da je bolj malo časa z mamico. Razumem tvojo dilemo o vzgoji, po eni strani mi zveni, da revček še sam ne ve, kaj hoče, po drugi strani pa ne vem, če mu je dobro v vsem ustreči in popuščati. Kaj pa, če mu daš ti izbiro, npr, da izbere, kaj bi se šel igrat (mu ponudiš 2 ali 3 opcije) in potem, ko prideta tja, s tem vztrajaš, pa čeprav noče ... če pa noče izbrat, pa ti izbereš ... uf, ne vem, ful zoprno, še posebej, če imata res malo časa za bit skupaj in bi ga rada izkoristila tako, da se bo fino imel. Men je pri vzgoji ful težko, ker ne vem, koliko je 2letna bučka sploh zrela za kakšne vzgojne prijeme. Včasih imam idejo, kaj v kakšni situaciji narest (mal pobiram od Pantleyeve), pa se mi zdi, da je še premajhen. Naš spanje: da mal poročam, kako se razvija - zdaj je že mal boljše, smo nekeko zmenjeni, da podnevi lahko spi v veliki postelji, ponoči pa gre v svojo. Zaenkrat (t.j. zadnje 3 večere) je lepo šel v svojo posteljo, čeprav mi zvečer pred spanjem vsaj 10x reče, da "ne bi v hiško šel" (njegova postelja je hiška). Težava je bolj v tem, da zvečer težko zaspi, sem jaz ali mož (zdaj se je tudi on vklopil v uspavanje in ga dajeva spat izmenično, vsak večer eden) po debelo uro z njim, preden zaspi. Tako da v grobem gre na bolje, smo pa še daleč od tega, kar smo imeli ... zdaj grem pa v pomivalca zložit (moja nova ljubezen , kolk je fajn občutek, ko ga slišiš v kuhinji, kako pere, jaz pa lepo počivam ) pa mal pospravt, pa se spet oglasim.
_____________________________
moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"
|