Anonimen
|
Najprej cumi čestitke za diplomo 
Potem pa en velik HVALA vsem za lepe želje. Kar pa se moje porodne zgodbe tiče, jo bom zaupala vam, ker se že malo bolj poznamo.
Kot že veste, sem imela težave s srbenjem kože in sumom na hepatopatijo. Ko se je približeval 37 teden, ko bi naj prožili porod, so bili izvidi vedno boljši, tako da smo počakali še en teden. Potem je bilo spet malo slabše in se je g. odločila, da bo naš Primožek malo prej pokukal na svet.
V četrtek zjutraj sem bila sprejeta na oddelek in so mi dali tabletko za mehčanje MV. Nič. Popoldne še eno, začeli so se popadki, ki pa jih CTG sploh ni beležil, zato so me poslali spat. K sreči so popadki nehali, da sem se vsaj za silo naspala - v strahu, da bo naslednji dan ista zgodba.
V petek mi je na pregledu g. odluščil čep in me poslal v porodno, kjer so mi še predrli mehur. Spet čakanje na popadke in spet nič. Potem pa infuzija umetnih in vsega je bilo konec v 4 urah. Dobila sem nekaj proti bolečinam, takoj so mi namreč povedali, da z EA ne bo nič, če nisem 100% dogovorjena. Pa sploh ni bilo tako hudo, malo sem bila zadeta, tako da sem vmes kar spala.
Naenkrat pa se je začela panika. Priznam, da se še zdaj dobro ne zavedam, kaj se je dogajalo. Mogoče je še boljše tako. Začeli so govoriti o carskem rezu, porodna soba je bila polna ljudi. Mojemu  je začel zelo padat utrip, bil je v stiski, iz glavice so mu vzeli kri za pH. Babica se je odločila, da vseeno probamo potisnit, odprta sem bila že skoraj do konca. K sreči so mi zelo pomagali s pritiski na trebuh, tako da je bil Primož v nekaj minutah na svetu. Verjetno prej, kot bi me sploh uspavali za CR.
Razlog je bil popolen vozel popkovine, ki se je začel zategovat. Na tem mestu se moram res zahvalit izkušeni babici, ki je opazila, da ni vse OK. Primož je hitro prišel k sebi, tako da je čisto zdrav in živahen.
Te zgodbe vam ne pišem zato, da bi vas prestrašila, ampak zato, da vam povem, kako pomembno je ubogat babico in se prepustit njenim navodilom. One že vedo, zakaj nekaj naredijo, pa čeprav je to proti vašim pričakovanjem. Jaz sem si tudi želela, da bi lahko hodila med popadki, da bi rodila polsede,... Pa mi je bilo potem čisto vseeno, čeprav sem morala ležati in biti priklopljena na CTG (še sreča), čeprav sem imela noge dvignjene (v rezervi je bil še vakuum), čeprav nisem imela priložnosti potipat glavice, čeprav mož ni mogel prerezati popkovine,... To sploh ni pomembno, pomembno je to, da se rodi zdrav otročiček. In veste kaj - bolečino res pozabite v trenutku!!!
Drage decembrke, približuje se najlepši mesec v letu. Naj bo tak, kot si želite, naj se izteče srečno. Bila sem v Mercatorjevi porodni sobi, ki jo spremljajo napisi: NAJ SE RODI SREČA.
|
Natisni
, jaz pa moram v Mb na CTG. Če so ceste takšne kot ob pol 6 zjutraj, mi 3/4 ure vožnje za 20 km v Mb ne uide. 
cuma
za proslavo. 
na svet.Ampak jaz mislim,da ni panike. 
......uživajte,kolikor pač še gre s temi našimi velikimi bušiji.....prihaja december....veseli december...za nas v vseh pomenih!!!!! 
! 
, ne vem kakšno posteljo imajo na CTG-ju, ampak meni postane najprej slabo, potem vroče, dobim mravljince okrog ust, potem pa postanem bleda...skratka vsakič malo slabše, nekoliko boljše je, ko se prevalim na bok, ampak čisto ok pa ni. Pritisk 120/70, urin bp, tako da mi ga naslednji teden ni več treba oddati 
, da greva še malo v šoping, jutri pa mislim, da bom pekla še medenjake in še kakšno pecivo, tole serijo sem že kar precej porazdelial naokrog
in ker sem pridna in poslušna, jih bom ubogala zato grem sedaj kaučirat in gledat TV 
se je lotil kidanja, jaz grem pa pečt drugo rundo medenjakov. Zjutraj sem se zbudila čist zaotečena. To se mi zadnje čase pogosto dogaja. Polna sem vode in v dnevu pridobim cca 2,5 kg, ki pa lahko čez noč izginejo. Tako zdaj ne smem nič slanega, sladkega, donata.... Sam koprivin čaj 
. Noge sploh ne dobim v čevlje. Ima še katera takšne probleme???? 
)-špagetov še pes ni hotel pojest
! 
. 
