MojcaG
|
nana, v vrtec sva se začeli uvajati konec oktobra in to tako, da sva hodile obe. meni je tam ful všeč, otroci so taki cartli, vzgojiteljica ful fajna. je prijazna in ima avtoriteto. igra kitaro, kot moj mož, in se je Liu takoj prikupila. ko igra, jo ostali poslušajo in sedijo, Liu pa obvezno pomaga brenkati in seveda pleše zraven. kar naprej nekaj ustvarjajo,.. potem sem jo začela puščati samo, tako da sem šla, najprej je bilo malo krize, je hotela biti na rokah vzgojiteljice ves čas. če jo je hotela dati dol, se je zbunila, pa jo je takoj vzela nazaj. to sem videla na lastne oči, ko sem prišla kukat in me vzgojiteljica ni videla, saj sta bile s hrbtom obrnjene proti meni. in mi je bila vzgojiteljica še bolj všeč, saj ji tega ne bi bilo treba, lahko bi jo pač pustila, da se pojoka, saj ni edini otrok. potem sem jo oddala- ali pa mož in je zajokala, ko sva šla. vendar jo je pomirila v nekaj sekundah (sem spet skrita čakala, kako dolgo bo jokala ). to je bilo dvakrat, tretjič je sama stegnila roke proti njej, nasmejana in me sploh ni šmirglala! zelo sem bila presenečena, da je tako hitro in lepo sprejela vrtec. je pa res, da je Liu zelo družaben in radoveden otrok in ji je dogajanje v vrtcu pisano na kožo. no, potem je bila v vrcu samo do kosila, in mi je v avtu takoj zaspala, tako utrujena je bila. zato smo zdaj rekle, naj gre tudi spat tam, in jaz sem ravno pri uspavanju pričakovala težave. kajti ko jo jaz uspavam čez dan, ima cel obred igre prej. ji moram povohat noge, če kaj smrdijo, pihati v vrat, same take traparije, ki so ji smešne, šele potem izvoli zaspati. razen zvečer, ko nima časa, saj je ponavadi že fuuul utrujena. ampak bizgala bi pa dokler ji ne zmanjka bencina .
|