|
bucka* -> RE: Julij 2018 (12.11.2017 6:06:18)
|
Zivjo punce! Nisem ugledala pluska, imamo dovolj mladicev, samo Ashayi bi rada zaupala svojo izkusnjo s starsi :-)
Pri nas je bilo nekako takole. Zdelo se mi je, da mamici ne ustreza moj partner, ni direkt nikoli nic rekla. Prve nosecnosti se je zelo razveselila (sem imela pred tem nekaj tezav), potem je pa postala zajedljiva s pripombami o mojem partnerju. Nekako sem preslisala, ali ga branila, ko se je rodilo prvo dete sem pod vplivom hormonov planila v jok, zakaj ga ne mara in mi je zatrjevala da ona nima nic proti njemu [sm=zmeden.gif]
Ko sem zanosila drugic, je bla reakcija precej medla... sledila so vprasanja o tem, kdaj in kako misli partner zrihtat stanovanje, ce do sedaj ni nic naredil... sredi druge nosecnosti sem imela slab dan (spet hormoni, itak), starsa sta prisla na obisk, moj ati in partner sta sla na drugo stran hise, meni je pa mami dobesedno kljuvala po glavi: kako on (moj) zdej to misli, sploh ne zna delat z denarjem, pa kaj mislita s tem, pa kako si on predstavlja da bo to... nakar sem dobesedno izbruhnila, jo nadrla in ji rekla, da ce ni sposobna eno uro zdrzat, ne da obrekuje mojega partnerja, vseeno ce ne pride vec na obisk!
No, sledil je prepir, moska sta naju mirila, jaz sem se kmalu opravicila, razlozila zakaj sem izbruhnila, ampak nisem nicesar dosegla s tem. Niti se moja mami ni bila sposobna pogovorit o tem, jaz naj sama s sabo razcistim kaj je moj problem. Jaz sem ji povedala, da bi ji morala biti moja sreca na prvem mestu in da jaz sem srecna s partnerjem, ki ga imam. Kako mami to ni dovolj za svojega otroka??? Se danes ne razumem :-)
No, zdaj imamo status quo, o mojem se pac ne pogovarjava, o incidentu se tudi nisva nikoli pogovorili... otroke pripeljem v varstvo, pridem na obisk, izogibam se debat o stanovanju (khm, nismo se naredili vsega, ker z majhnimi mulcki pod nogami pac ne gre!)
No zdaj pa k tvoji zgodbi... tvoja reakcija naj bo primerna odnosu, ki ga imate. Ce je to odnos, v katerem se lahko o vsem pogovorite, potem se dajte. Ce mislis, da bos dosegla toliko kot jaz, potem raje ne drezaj :-) prav je, da si se odlocila za svojo sreco in prav je, da svojega partnerja postavis pred starse. On je tisti, s katerim si ustvarjas zivljenje. Otresi se obcutka, da si razocarala starse, kvecjemu so oni razocarali tebe. Izogibaj se prepirom, ostani spostljiva, ljubeca, povej mami koliko ti pomeni, da ti stoji ob strani, tudi takrat ko se ne strinja s teboj.
Upam da sem vsaj malo pomagala. To so zelo tezke zadeve. Celo zivljenje si zapomnis reakcijo in izrecene besede. Imam sodelavko, ki jo je mami nadrla, kako je mogla zanosit s tem tipckom... koliko je sodelavka prejokala. Ko se je rodila puncka, so se odnosi zgladili, vsi jo imajo radi in pred kratkim je dobila se bratca :-) ampak dejstvo je, da grenak priokus vedno obstaja in se vedno je sodelavki hudo, ko se spomni da je mami ni podpirala med nosecnostjo. Ceprav je sedaj vse po starem.
|
|
|
|