bucka*
|
Cer punce. Pa se bom se jaz vmesala, ker vem, da ste o tem ze govorile, pa takrat nisem utegnila komentirat, ceprav sem hotla. Nas fantek je star tri leta in pol, puncka pa eno leto. Je bla kriza od njenega rojstva naprej. Ker sem se bala bolezni sem ga imela 5(!!!) mesecev doma, od novembra do aprila. Ja OBUP! ne vem sploh, kako sem zdrzala, pa vsak dan sama do 17h, 18h. No, nima veze zdaj to. Kar sem hotla rect: tudi sama sem probala vse. Lepo, grdo, po riti, bila zalostna, bila jezna, razlagala, ignorirala, se drla... da ne nastevam, si najbrz same predstavljate :-) najbolj sem bila uzaljena, kadar sem si vzela naprimer cas in voljo samo za njega (puncka je spala ali bila v varstvu), on je bil pa tako nesramen ali pac lump, da nisva mogla nic pocet skupaj. To me je prav prizadelo. Tako da ocitno nas vecina dozivlja podobno. Jaz sem bila tudi zelo zalostna, ker je bil prej priden fantek, potem pa kar naenkrat tak. Pa smejal se mi je v glavo, kadar sem bila huda, da sploh nisem vedla kako naj odreagiram. Sem zgubila vso strpnost in vedno bolj povzdigala glas, dokler nisem cele dneve samo kricala. Zdaj pa bistvo :-) pri nas je najbolj pomagala "timeout" varianta, taka, kakrsne so izvajale tiste varuske v tv oddajah, ki so jih vcasih predvajali. Postavis ga v kot ali posedes na stol (jaz sem ga dala na stol/na kavc v sobi). Bistveno je, da mora bit v istem prostoru. Zdaj gres pa sedet na stol, ker ne ubogas/ker si udaril sestrico/ker si vrgel igraco. S stola gres lahko, ko se pomiris in obljubis da bos priden. Ce bos nagajal se naprej, gres nazaj na stol. Pri nas je to palilo. Sedi na stolu, ne bos se igral, dokler ne bos priden. Kratko in jedrnato. Ce drugega ne, je ta timeout pomagal tudi meni, da sem tisto prvo jezo "predihala", tacas ko je bil on na stolu :-) poskusi, mogoce pomaga. Nisem pa se pogruntala, kako ga pospesit zjutraj, ko se noce oblect, it v hodnik, obut cevljev... enkrat sem ga bosega nesla v avto, je zaleglo za en teden :-) enkrat je sel nag spat zvecer, od takrat skos oblaci pizamco. Kakorkoli, ne krivi sebe. Baje, da moras samo vztrajat pri svojem, pa da potem, ko ta trma mine, spet postanejo taki kot so bili :-) Aja se nekaj... tezko sem razumela, da je njemu vsaka pozornost ok, tako negativna, kot pozitivna. Se pravi, je namenoma zganjal traparije, da sem se vznemirila in njemu je to potesilo zeljo po pozornosti. Potem sem zacela dolocena dejanja ignorirat. Ce je naprimer nagajal sestrici, da se je jokala, sem namesto, da bi njega kregala, vzela tamalo v narocje, se obrnila stran od njega in ji rekla... a vidis kako je nesramen bratec, udaril te je, zdaj te pa boli, oh kako si boga, kaksen lump je bil! In ko je ugotovil, da se pozornost preusmeri nanjo, ji ni vec toliko nagajal. Ah ja, vsak dan je izziv. Se vedno :-) srecno punce! Aja se nekaj... eni puncki vem da tece iz ucka... nasi tudi, pa naj bi zdaj ze nehalo. Baje da je kriv ozek solzni kanal... meni je blo receno, naj stisnem na vrhu nosa enkrat na dan, da se solzna vrecka sprazni v nosek. Ampak ne vem, pri nas ima vedno, kadar ima zabasan nos, potem solzice in kmalu se ji ucki vnamejo. Jaz cistim s fiziolosko ene 3x na dan, drugace pa samo cimbolj pogosto brisem solzice, da je cimbolj suh ucek.
|