Niki13
|
Zivijo punce..malo dosti sem bila odsotna, ker mi je moj sincek zbolel in sm bila za njim 24 ur na dan...no ponoci hvala bogu spi, ampak seveda tudi jaz po celem dnevu napornem ...izvidi so bili ok, ampak mene se vedno tako mocno daje srbecica, da me ponoci zbuja in mi moz skoraj roke veze, da si koze dol ne poberem...kljub temu, da vsako vecer pogoltnem 4 tablete ki naj bi to omilile ne gre in ne gre...ampak dobro bo ze, saj je to min proti vsemu kar sem prestala v tej nosecnosti...sama nosecnost gre super, ce bi bilo po moje kot tudi v prvi bi tudi tokrat sploh ne sla rodit, ker mi je tako lepo s trebusckom in dojenckom ki skace po trebuscku ... Iskreno nisem pripravljala se cisto nic ( pa zihr bi, da me ne preseneti glede na vse ), ravno vceraj sem razmisljala, da bi morala vsaj prebrati kaj vzeti s sabo v porodnisnico, ko bo cas...niti imen se nimava izbranih, skratka upam, da bo res dojencek pocakal na rok in nas ne presenetil prehitro...za bolnisko sem sla vprasat in lahko nesem cel kup papirije po 17.9., saj lahko oddas le 60 dni pred predvidenim rokom... No v sredo sem imela pregled in predlagala ginekologu, da bi zelela roditi po naravni poti, ampak z epiduralno...je recimo da sprejel moj predlog, ampak zdaj moram se s kirurgom govoriti ali bo to izvedljivo, saj bi se rada izogibala carskega, ce bi bilo mogoce glede na to, da je okrevanje daljse in z mojim malim soraj nemogoce a ga ne morem izkljuciti pri tako pomembni zivljenski spremembi in tudi zato, ker pri carskem ne more biti zraven moz zelim si pa, da bi bila skupaj, ko bova izvedela ali je puncka ali fantek...skratka upam, da mi bo vsaj tukaj prizaneseno in bo porod sel dobro skozi brez prevelikih muk in zapletov.. Glede priprave...mmmm...ne sme te biti strah poroda...jz sem pri prvem izbrala datum za umetne in ko sm sla vprasat sestre ali me bodo zjutraj zbudile za it rodit so se mi smejale ces kaj kvasis itak ne bos spala....seveda sem pa spala kot pribita in sm komaj odprla oci, ko sm imela ze sestro s papirji pri meni, da je treba it rodit....cisto nic me ni bilo strah, pac zavedat se, da itak je potrebno roditi in da vse prezivijo torej bomo tudi mi ....tako, da kar korajzno, brez panike in straha pa bo slo najlepse skozi.....
|