|
mimi_ka -> RE: II pričakujemo JULIJA 2016 (15.7.2016 21:42:56)
|
Ja midva sva bila tokrat zaradi slabe izkušnje tudi zelo previdna in nisva povedala nikomur razen potem mami, ko je prišlo do te nesrečne krvavitve. Pa seveda šefici v službi sem morala povedati. Drugače pa ne mislim nobenemu govoriti do nuhalne, če se bo seveda vse srečno izteklo do takrat.
Veronique glede službe pa sem včeraj govorila s šefico in sva se potem tako dogovorili, da sem še jutri doma in če bo počutje ok, pridem v nedeljo delat, ker gre ta moja sodelavka v nedeljo na dopust in sedaj je ona mene nadomeščala, zdaj pa nimajo nikogar, ki bi obe pokrival in bi morali v primeru, da jaz ne bi mogla delat, zapreti eno poslovalnico. Ampak ker so res tako direktor kot šefica super ljudje, zelo razumljivi in pošteni, sem rekla, grem provat delat. Delo je itak sedeče, če pa bi videla, da ne bo šlo in bi se slabo počutila ali pa da bi se mi kakorkoli poslabšalo stanje, pa je rekla, da jo takoj obvestim in bodo pač uredili drugače. Tudi ginekolog v bolnici mi je svetoval vsaj par dni strogega počitka in če se bo stanje izboljšalo, naj se odločim sama kako naprej. Glede na to, da delo ni fizično naporno, upam, da ne bo težav. Ker kolikor se da večino časa tudi doma presedim in počivam, seveda pa zadnja dva dneva, ko se počutim bolje, tudi postorim kaj malega po hiši. Moje mnenje je še vedno, da če mi je ta pikica namenjena, se bo obdržala kljub temu če bom teh par ur presedela v službi, ki res ni naporna in jo imam poleg tega še pred nosom, 500 m od hiše. Če pa ni namenjeno, pa pač ni in nič ne more preprečiti tega.
|
|
|
|