Ribica **
|
Ooo, nastja, čestitke! Moram prav pogledat, koliko je bil težak Svit od dansas, se mi zdi, da je moja "majčkena deklica" kar med rekorderji. Kje je tu pravica? 
Midve sva včeraj prišli iz P, nisem mogla dočakat ure, ko bova lahko šli domov. Dva dni sem pol dneva prejokala, bognedaj, da sem videla karkoli v zvezi z mojim psom, ker se mi je kar mešalo. Saj v resnici ni bilo nič tako zelo hudega tam, ampak boleče bradavice pri dojenju, odvajalne tablete (nikoli, nikoli več ne pristanem na kaj takega, sem mislila, da se mi bo zmešalo na wc-ju, pa še prebavni krči po CR niso niti najmanj luštni  ), neudobna postelja, boleč hrbet ipd. pač niso nekaj, česar bi si človek blazno želel. Sicer pa sem bila zelo zadovoljna z osebjem v LJ P, ene tri sestre so bile malo bolj sitne, ostalo pa vse super. Babca krasna, zdravnica tako ali tako (sama sreča, da je bila dežurna tisto noč), na intenzivni vsi prijazni, na C oddelku prav tako. Zoprno je bilo edino seljenje, najprej iz intenzive na oddelek, naslednji dan pa na drug oddelek, ker je bila taka gneča s carskimi rezi.
Ne spomnim se, če sem že napisala kaj o porodu, najbrž sem, ampak saj ne škodi še enkrat.  V četrtek se mi je ponoči po stripingu oz. luščenju plodovih ovojev v sredo na pregledu (in naj povem, da mene ni nič bolelo, sem brala potem po RR in tujih straneh, da kako to boli) začel luščit čep, ki se je luščil potem še pol četrtka, dopoldne so bili tudi že neredni blagi popadki, ki pa so se popoldne umirili. Nekje ob 18:30 so prišli nazaj, blagi, ob 21h pa sva začela gledati na uro in so že bili na 5 minut. Prvi dve uri doma sem bila neverjetno mirna, ker niso bili ne vem kako boleči popadki, sem dvomila, da se res začenja in se mi ni zdelo smiselno, da bi šla v P. V enem hipu sem imela še namen it spat, pa potem tako nisem mogla zaspat, mož pa tudi ne. Ob 23:30 me je zvilo, sem letela na wc in si rekla: aha, to je to. Ob polnoči sva tako šla v P, z malenkost bolj močnimi popadki kot prej, na 4 minute, ampak nič takšnega. Ob sprejemu sem bila 4 cm odprta, pri klistirju je babca ocenila že na 6 cm, zato sva ga izpustili. V porodno sem prišla malo čez eno, sledilo je prebadanje mehurja, potem pa že kmalu EA, ker so popadki v hipu postali močni. Pri vstavljanju EA so mi jo najprej vstavili v žilo, tako da smo ponovili postopek, v drugo pa je uspelo. Popadke sem čutila samo na spodnjem desnem delu trebuha in bilo je kot na dopustu. Ni mi bilo več vroče, normalno pa sem čutila in nadzirala vse spodnje dele trebuha. Lepo sem se odpirala, mala se je spuščala, a ne dovolj. Ob 5h sem bila na nekje 8-9 cm, dodali so umetne popadke in začela se je veselica. Iz popadka v popadek brez pavze, ful me je že tiščalo navzdol, ampak je bila mala še previsoko. Po eni uri trpljenja, potiskanju in metanju ene druge babce na trebuh (grozno, sploh dihat nisem mogla, ker je bil otrok od želodca pa do dol in še pritiskanje zraven), se je zdravnica odločila na hitro za CR. Tudi tisto merjenje na začetku ob prihodu v porodno ni bilo najbolj obetavno, pa je druga babca rekla, da ni problema (taista, ki se je potem metala na trebuh)  Želela sem spinalno, da jo takoj vidim, pa popadki kljub poglobljeni EA niso popustili in smo se odločili kar za narkozo. Tako sem bila vse skupaj v porodni dobrih pet ur, kar se mi zdi precej hitro, v tem času sem se tudi čisto odprla, a se mala ni dovolj spustila + bila je res prevelika zame. Po CR se spomnim samo, da so jo dali k meni, sem jo stisnila in si zapomnila samo en šop črnih las, menda pa je nisem hotela spustit iz rok, ko so mi jo skušali vzeti.
Okrevanje potem pa ni ravno luštno, zadetost po narkozi še manj. Imam pa kar precej prerezan trebuh in spet s sponkami, tako da se zdi, kot da sem Frankenstein. Dojenje je grozno boleče, solze mi tečejo, ko jo pristavim, tako da si zdaj doma črpam, da malo spustim pritisk in potem boli manj, ko jo pristavim. Imam pa ogromno mleka, včeraj sem sčrpala že 90 ml, pa nisem čisto spraznila obeh strani, samo me je že bolela roka. Sem vas brala vmes na telefonu, odpisovat se mi pa ni dalo, mi je lažje prek računalnika takole doma.
|
Natisni
Jaz pa čist živčna zraven... Kaj jim ni jasno, kako hudo je za doječega otroka, če ima zamašen nos!!! 
In jaz naj spim zraven 
to pa je zahtevalo veliko moči da si se toliko mantrala-. ajoj upam da bo šlo pri meni malo hitreje. jutri, en dan pred PDP imam pregled pa bom videla kaj bojo rekli. 
pri sebi. Nastja cimlazje pa cim hitreje ti zelim
Po 1 uri ga je stalno nekaj zvijalo, fraufalo, napenjalo,... revček 
Tako da se sploh ni dalo zraven spat... 
tako, da nesemo danes na novo celotni obrazec.. Ne vem zdej vec, kak majo vsepovsod svoja pravila. Tecni so pa tako na csd, res jim je tezko sedet na riti tam vsak dan, pa noben nic ne ve, ko kej vprasas. Da te mine. 
